Vlada je predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo javnosti predstavila v nedeljo popoldne. Nič prej ga niso prejeli v poslanskih skupinah, zato so v Levici, LMŠ in SD že v uvodu današnje seje odbora predlagali, naj se poslancem omogoči dovolj časa za preučitev in torej obravnavo preloži za en dan.
Vendar ta predlog ni dobil zadostne podpore, zato se je seja nadaljevala, ob tem pa poslanci niti še niso imeli na mizah vseh napovedanih dopolnil. Samo koalicija naj bi jih pripravila več kot sto, svoje predloge glede ukrepanja ob epidemiji pa imajo tudi v opoziciji.
Slabih šest ur po začetku seje je nato predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) vendarle napovedal, da bo za danes razpravo zaključil in se bo nadaljevala v sredo. Plenarna seja DZ, ki je že sklicana v sredo ob 10. uri, bo zato v četrtek. "A le, če bo odbor v sredo končal delo," je povedal Polnar.
Vlada je veljavnost ukrepov, skupaj vrednih tri milijarde evrov, predvidela za meseca april in maj, z možnostjo podaljšanja do konca junija. V današnji razpravi so jim podporo izrekali člani odbora iz vseh poslanskih skupin, ob čemer so mnogi opozarjali na možnost zlorab in breme za javne finance, predlagali pa tudi še nove upravičence.
Po besedah finančnega ministra Andreja Širclja gre za prvega od zakonov vlade za reševanje težav, ki jih imamo z epidemijo novega koronavirusa. "Zagotovljena je pomoč denarno najšibkejšim, zagotovljena je pomoč gospodarstvu, da obstane. Posebna pozornost je namenjena malemu gospodarstvu, samostojnim podjetnikom, kmetom," je nanizal.
Z namenom ohranjanja delovnih mest bo v času epidemije namesto delodajalcev nadomestila plač vseh zaposlenih na čakanju plačevala država. Samo to jo bo stalo nekaj manj kot milijardo evrov, je povedal Šircelj. Prav tako bo čakajočim delavcem poravnala prispevke, posebna izplačila so predvidena tudi za tiste, ki v času epidemije delajo in prejemajo plačo.
Z namenom zagotovitve socialne varnosti ljudi, ki jih je prizadela epidemija, pa bo država izplačala poseben solidarnostni dodatek širokemu naboru upravičencev - od upokojencev do samozaposlenih, študentov, kmetov, družin in prejemnikov denarne socialne pomoči.
V opoziciji so svarili pred prevelikim hitenjem pri sprejemanju zakona. "Finančno gledano je to najobsežnejši zakon, ki ga je DZ kadarkoli sprejemal," je dejal Luka Mesec (Levica) in opozoril, da se je zato treba o načrtovanih ukrepih temeljito pogovoriti in se dogovoriti, kaj je smiselno in kaj ne.
Na visoko številko je opozorila tudi Andreja Zabret (LMŠ) in od finančnega ministra želela zagotovilo, da se bodo ukrepi financirali tako, "da države in državljanov ne bo bolela glava, ko bo vse to mimo."
Šircelj je sicer dejal, da je denarja v proračunu za zdaj dovolj, omenil pa je tudi možnost dodatne zadolžitve, vendar o podrobnostih ni želel govoriti, saj bi lahko s tem vplival na skok obrestnih mer. Je pa zagotovil, da se predstavljeni ukrepi ne bodo financirali z morebitnim zvišanjem davkov. "Najmanj, kar imam v tem trenutku v mislih, je, da bi povečeval davke," je dejal.
Več časa za obravnavo sta si zaželela tudi Matjaž Han (SD) in Robert Pavšič (LMŠ). "Seveda podpiramo prizadevanja vlade, da se zadeva čim prej uredi, a želimo biti predvsem odgovorni," je dejal Pavšič in dodal, da so poslancem v zadnjih 24 urah skoraj pregoreli telefoni, saj jih kličejo različna združenja in posamezniki, ki se v tem zakonu ne najdejo.
V Levici denimo zahtevajo, da morajo finančno pomoč prejeti vsi ne glede na obliko zaposlitve, tudi prekarni in agencijski delavci. Med upravičence bi vključili tudi najemnike stanovanj in poslovnih prostorov. Po drugi strani pa ne bi izplačali 150 evrov vsakemu rednemu študentu, saj "niso vsi v enakem socialnem položaju", kot je dejal Miha Kordiš (Levica).
"Zakon mora biti solidaren in pravičen," je opozoril Han. S predlaganimi ukrepi se strinja, a po njegovem mnenju bi morali veljati že od razglasitve epidemije v Sloveniji, to je od 13. marca. "To je zelo pomembno in s tem bomo pomirili ogromno ljudi," je dejal.
Maša Kociper (SAB) je pozvala k določitvi jasnih pogojev, kdo in pod kakšnimi pogoji bo do finančne pomoči upravičen, ter kaj se bo zgodilo, če bo prihajalo do kršitev. Ker se bo na hitro razdelilo tri milijarde evrov, meni, da bi moral nad razdeljevanjem denarja in izpolnjevanjem kriterijev bdeti poseben nadzornik. "Potrebujemo nek parlamentarni nadzor," je dejala.
Precej pozornosti so člani odbora posvetili tudi določbam zakona, ki bi policistom za namen zajezitve in obvladovanja epidemije dale dodatna pooblastila, med drugim sledenje posameznikom brez odredbe sodišča. V SMC so sicer že zjutraj napovedali, da bo koalicija te določbe iz zakonskega besedila črtala, vendar ustreznega dopolnila za zdaj še ni vložila.
Odbor bo sejo nadaljeval v sredo dopoldne z obravnavo vloženih dopolnil. Če jo bo istega dne tudi končal, bodo poslanci zakon sprejemali v četrtek.
