Poslanci se pripravljajo na možnost sej DZ na daljavo

Spremembe bodo omogočile, da poslanci v izjemnih okoliščinah s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije na seji DZ in v določenih primerih delovnih teles razpravljajo in glasujejo na daljavo. Seje bodo javne.

Člani komisije so največ časa v razpravi namenili vprašanju definicije okoliščin, v katerih je možno sklicati sejo na daljavo. Prvotna dikcija se je glasila, da je to možno v primeru naravne ali druge hujše nesreče ali drugih izrednih okoliščin. V poslanski skupini LMŠ so predlagali ožjo dikcijo, o čemer so se člani komisije uskladili in sprejeli kompromisno različico, po kateri so izredne okoliščine dali v oklepaj. Torej je sejo na daljavo možno sklicati v primeru naravne ali druge hujše nesreče (izredne okoliščine), če izvedba seje z osebno navzočimi poslanci predstavlja tveganje za zdravje in varnost poslancev, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati.

Levica je vztrajala pri definiciji, ki bi možnost sej na daljavo zožila le na čas epidemije. Vodja poslanske skupine Luka Mesec sicer predlogu sprememb poslovnika na koncu ni nasprotoval, pač pa je bil vzdržan.

Prvopodpisani pod predlog, predsednik DZ Igor Zorčič, je na seji večkrat izpostavil, da bodo take seje nekaj izjemnega. Seja na daljavo bo sklicana le, če jo na kolegiju predsednika DZ podprejo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo najmanj dve tretjini vseh poslancev v DZ. Po njegovem prepričanju je s tem zagotovljena močna varovalka in ni bojazni po zmanjšanju demokracije.

Nekateri so danes poudarili, da je sprememba poslovnika potrebna zlasti zato, da se tudi v primeru epidemije zagotovi obstoj parlamentarne demokracije oziroma izogne morebitni razglasitvi izrednih razmer.

Tako je tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han v podporo spremembi poslovnika dejal, da ne gre za kaprico koalicije, pač pa skupen dogovor pri predsedniku DZ za spremembe. Cilj je, da katerakoli vlada ob možnosti sej DZ na daljavo ne bi mogla sklicati izrednih razmer zato, ker se DZ ni sposoben sestati, je pojasnil.

Poslanka LMŠ Tina Heferle je sicer izpostavila tudi vprašanje tehnične izvedbe seje na daljavo, čeprav meni, da načeloma to v informacijski dobi izvedbeno ne bi smelo predstavljati prevelikih težav. Poslanec SAB Vojko Starović je ugotavljal, da videokonference spremlja lahko precej težav, a jih je možno izvesti z 90 poslanci. Spremembe gredo po njegovem mnenju v pravo smer.

Mesec je opozoril na nekaj nedorečenosti. Med drugim, da ni jasno določeno, koliko poslancev mora biti fizično prisotnih, da seja lahko poteka. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo tudi do tega, da bi katerakoli koalicija zbrala dve tretjini glasov v DZ in potencialno izkoriščala nove določbe.

Zorčič pa je na pomisleke odgovoril z besedami, da pri najboljši volji ne vidi toliko teorij zarote kot Mesec.

Tudi poslanec SDS Tomaž Lisec se je vprašal, kaj bi lahko bila večja varovalka v DZ kot zahteva za dvotretjinsko večino pri sprejemanju odločitve. Upa sicer, da do izvajanja teh določb nikoli ne bo prišlo.

DZ bo predlog novele obravnaval na izredni seji, ki se bo začela ob 15. uri. Za potrditev sprememb poslovnika je potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev.