Prijavljeni ste kot
27. apr. 2021
27. april, dan upora proti okupatorju, sprva dan Osvobodilne fronte, ki naj bi bila ustanovljena na ta dan leta 1941: državni praznik. Ko so ga preimenovali, smo razumeli, da bo to dan, namenjen uporu proti vsem napadalcem v drugi in osamosvojitveni vojni. A kakorkoli, najpogosteje je bil priložnost za politične prepire, razdvajanje, čeprav je v zadnjem letu običajne spore premagal covid, a že pojenjuje. Toda razdvojeni imajo zdaj priložnost, da pomagajo celiti rane, ki so ostale iz preteklosti, ne pa da stopnjujejo razkol.
25. apr. 2021
Na vlado smo naslovili vprašanje, ali ima glede odvzetega judovskega premoženja po vojni namen izpolniti moralno zavezo države do Judovske skupnosti Slovenije in se dogovoriti za obliko nadomestila, do katerega bo slednja upravičena. Ali pogovori o tem potekajo, kako daleč so, za kakšno obliko nadomestila bi lahko šlo? Odziva (še) ni.
3. jan. 2021
Od smrti najbolj izstopajočega slovenskega čedermaca in duhovnika Filipa Terčelja mineva 75 let. Skupaj s prijateljem in duhovnikom Francem Krašno sta, potem ko so ju v Davči zajeli pripadniki Udbe, umrla nasilne smrti 7. januarja 1946.
7. dec. 2020
»Strahopetno Pirjevčevo bežanje od vsebinskega dialoga kaže, da nobena bergla ne Pirjevca ne Partizanov ne more rešiti,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
2. dec. 2020
Češki urad za dokumentacijo in preiskovanje komunističnih zločinov Češke je sporočil, da je enajst že preminulih članov politbiroja Komunistične partije Češkoslovaške iz osemdesetih let v celoti odgovornih za ubijanje, aretiranje in kriminaliziranje beguncev, ki so poskušali pobegniti na Zahod.
30. nov. 2020
»Najbolj ambiciozno partizansko tiskarsko podjetje je bilo več natisov stalinske Kratke zgodovine Vsezvezne komunistične partije (boljševikov),« poudarja zgodovinar dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman zavrača poudarjanje nacionalističnega poslanstva partizanskega gibanja in trdi, da temelj partizanskega projekta ni bil Prešeren, ampak Stalin.
24. nov. 2020
»Ne bo držalo, kar zatrjuje Karl Erjavec, da je njegov oče šel v Belgijo kot ekonomski emigrant,« nam je v pogovoru dejal zgodovinar in muzealec Jože Dežman. Erjavčev oče ni hotel služiti v Jugoslovanski ljudski armadi in je raje ilegalno pobegnil v tujino, ker so mu partizani umorili očeta. V odprtem pismu zato Dežman Erjavca sprašuje, ali je dezerter ali mogoče že blizu vašim »sodelavcem fašizma in nacizma«?
5. okt. 2020
"Ali so nehali verovati ali pa je vera partizanov izginila, ker je titoizem bil brezupni boj proti veri in Cerkvi?" sprašuje Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, zgodovinarja Jožeta Pirjevca o izbrisu krščanstva v partizanskih spominih in knjigah.
7. sep. 2020
Med že ponarodelimi pirjevščinami je tudi ona, da bi dr. Jože Pirjevec sam streljal izbrane kolaborante, v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
6. sep. 2020
»Ko sem slišal, da bo Janez Stanovnik dobil svoj spomenik ob državnem zboru, se mi je to zdelo pljunek samostojni Sloveniji, saj je bil fanatični zagovornik avnojske (Titove) Jugoslavije vse do konca svojega mandata,« pravi publicist Igor Omerza, ki je napisal knjigo Pravi obraz Janeza Stanovnika.
31. avg. 2020
"Pirjevec se strinja tudi s tem, da so množični umori civilistov in vojnih ujetnikov zgodovinski poraz titoizma, ne zna pa povedati, da gre za najhujše vojne zločine in zločine proti človeštvu v zgodovini Slovenije in v Evropi po 2. svetovni vojni," dr. Jože Dežman očita zgodovinarju Pirjevcu.
21. avg. 2020
V Sloveniji in Evropi bomo to nedeljo znova obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
16. avg. 2020
Kako to, da pisateljica in pesnica Svetlana Makarovič, ki nikoli ni bila partijka oziroma režimska kulturnica, že dolgo provocira s sovražnimi izjavami in »nosi rdečo zvezdo«. Na podlagi njene avtobiografije Luciferka smo analizirali, kaj bi bilo lahko v ozadju.
Bila je mlada partizanka, ki je po vojni s poroko s 30 let starejšim moškim postala nekakšna kraljica socialistične Jugoslavije. Na koncu je končala v hišnem priporu in leta osamljeno životarila brez vseh pravic v stari beograjski vili, ki je počasi razpadala. To je zgodba o zatonu Jovanke Broz.
3. avg. 2020
»Je partizansko gibanje, bi rekel, Titova kreatura«. Tako je izjavil akad. prof. dr. in politik Jože Pirjevec na predstavitvi svoje knjige Partizani v kulturnem domu v Gorici 20. junija 2020. Kaže, da Pirjevcu materinščina včasih še ne steče, morda je hotel povedati, da so partizani Titova stvaritev. Toda oznaka kreatura bi bilo veliko bolj kot za partizansko gibanje uporabno za oznako pojavov, na katere naletimo v Pirjevčevih Partizanih.
24. jul. 2020
Zgodovinar dr. Jože Dežman, skrben bralec knjige dr. Jožeta Pirjevca Partizani, je Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pozval, umestno, naj preveri, ali ima v svojih vrstah člana, ki javno zagovarja stalinistične zločine in bi jih ponovil, ki se ideološko-partijno opredeljuje, ki ima v svojih Partizanih množične faktografske napake, ki ni sposoben dialoga …
9. jul. 2020
Dr. Ivan Štuhec, moralni teolog
21. jun. 2020
V mestu Gelsenkirchen na zahodu Nemčije so včeraj odkrili kip sovjetskega voditelja Vladimirja Lenina. Lokalne oblasti so sicer skušale preprečiti postavitev Leninovega kipa, a so izgubile sodno bitko.
