Navadni državljan, ki še vedno verjame v poštenost, pravico in moralo, se znajde v labirintu, kjer ne ve več, kdo pije in kdo plačuje – kdo vleče niti in kdo nosi posledice. Zakaj je povprečnemu človeku tako težko razumeti, kdo v naši državi v resnici vodi igro, kdo je tisti, ki profitira, in kdo je tisti, ki ga sistem stiska za vrat? Odgovor je preprost, a boleč: sistem je zgrajen tako, da nas zavaja. Denar, informacije in seks so orodja, ki jih tisti – pri koritu – uporabljajo, da ohranjajo svojo moč, medtem ko mi – od tam spodaj – ne vemo več, kje se nas glava drži.

Zdi se mi, da zelo dobro poznam »drobnarije« iz medsebojnih odnosov zadnjih sto let. Zavedam se, da je tudi nekoč denar poganjal svet. Danes korporacije z ogromnimi finančnimi viri financirajo lobiste, ki vplivajo na politične odločitve in oblikujejo zakone v njihov prid. V globalnem svetu denar kupuje vpliv, moč in privilegije. Kdor ga ima, odloča, kdor ga nima, se mora podrejati.

Pri nas je zgodba nekoliko drugačna, a nič manj zapletena. Denar se pogosto pretaka skozi roke tistih, ki so se prisesali na oblast – bodisi prek političnih povezav bodisi prek ideologije, ki nas drži v šahu že več kot osemdeset let. O tem, da so si glavni akterji takoj po vojni umazali roke s krvjo, se ne govori. Oziroma – se ne sme govoriti. Še več: govorijo nam, da preteklost ni pomembna, da samo »kvari« pogled na prihodnost.

Kdor vsaj malce sledi dogajanjem doma in v svetu, se tudi zaveda, da so postale tudi informacije »zlate palice« 21. stoletja. Vsak klik, vsako iskanje na spletu, vsaka všečkana objava na družbenih omrežjih pusti za seboj sled, ki jih »goltajo« tehnološki velikani in virtualni poslovneži. O nas, ki se pasemo po internetu, vedo praktično vse: kaj kupujemo, kaj jemo, kakšne strahove imamo, česa si želimo, katere pornografske strani obiskujemo, katera zdravila naročamo, in še in še.

Drži, svet poganjajo denar, informacije in seks, a to ne pomeni, da moramo biti njihovi sužnji. Vrednote, kot so poštenost, pravičnost in sočutje, še vedno obstajajo.

Ste kdaj iskali recepte za novo dieto? Že naslednji trenutek, ko ste to storili, so vas zasuli z oglasi za čudežne tablete ali vadbene pripomočke, ni tako? To, seveda, ni naključje. Vaš brskalnik, vaš telefon, celo vaša pametna ura vedo več o vas, kot si mislite. Tisti, ki informacije nadzorujejo, oblikujejo naše dojemanje sveta. Posledično nas lahko mediji, družbena omrežja in oglaševalci z »levo roko« prepričujejo, kaj je pomembno za nas, kdo je vreden zaupanja in kaj moramo kupiti, da bomo srečni. V poplavi novic, polresnic in laži je težko ločiti zrno od plev. In prav to je cilj tistih, ki vlečejo niti.

Priznajmo ali ne, tudi seks je že od Adama in Eve naprej gonilna sila, še več: lahko bi celo rekli, da je vedno bolj uspešno »plačilno sredstvo«. Tisti, ki ga uporabljajo za manipulacije z našimi sivimi celicami in čustvi, tega sploh ne skrivajo več. Seksualni namigi so bolj ali manj skriti tudi v reklamah za parfume, najdemo jih v oglasih za avtomobile, oblačila, revije itd. itd. Platforme, kot je OnlyFans, praktično živijo od trženja s seksom.

Po poročanju medijev so v letu 2023 ustvarili približno 1,31 milijarde dolarjev prihodkov, v zadnjih petih letih pa naj bi uporabnikom izplačali približno 15 milijard dolarjev. Posamezniki služijo milijone z erotičnimi vsebinami, medtem ko platforma zbira podatke in jih prodaja naprej. Denar, informacije in seks se na OnlyFans prepletajo v popolni, zelo značilni simbiozi: vsebina (seks) privlači uporabnike, platforma zbira o njih podatke (informacije), vsi pa služijo denar. Veliko denarja!

Ne morem si kaj, da na tem mestu ne bi zajadrala tudi na politični parket. Različni škandali pogosto razkrijejo, kako se denar (podkupnine), informacije (uhajanje podatkov) in seks (afere) združijo v strupeno mešanico, ki, če mediji enega in drugega ne skrijejo, šokirajo tudi vsega hudega navajeno javnost. Pogled v zgodovino razkrije marsikaj. Četudi je socializem obljubljal enakost in bratstvo, so se pod površjem dogajale grde stvari. Seks je bil velik tabu, o katerem se ni govorilo, a je bil obilo prisoten tako v najvišjih krogih kot med rajo. Moj sosed Tone G. je pogosto govoril: »Toliko, kot smo *ukali na sindikalnih izletih in zabavah, nismo ne prej ne potem.« Žrtve so molčale iz sramu, izkoriščevalci pa zato, da jim ne bi po pomoti stopili na prste.

Danes se veliko šepeta o aferi FotoPub, sam Bog ve, kaj se je v prostorih, kjer je ena od vlog pripadala tudi radiatorjem, dogajalo? Nikoli ne bomo izvedeli, ker so bila – kot kaže – prisotna tudi pomembna imena iz sveta politike. Koliko mladoletnih deklet je bilo zlorabljenih? Koliko spolnega izkoriščanja naivnih je bilo s strani tistih, ki so imeli v rokah moč, vpliv in denar?

Danes je svet bolj odprt, a nič manj krut. Ženske, ki se odločijo prodajati svoje telo, pogosto niso le žrtve, temveč tudi aktivne igralke v igri »kdo bo koga«. Nedavno tega so v enem od podkastov Klemna Selakoviča gostje povedali, da samo na OnlyFans sodeluje več kot 10 tisoč Slovenk. Kako se izviti iz tega začaranega kroga? Prvi korak je zavedanje. Dokler bomo slepo sledili oglasom, verjeli vsaki novici in se pustili zapeljati obljubam o hitrem bogastvu ali sreči, bomo še naprej ostajali lutke v rokah tistih, ki vlečejo niti. Drugi korak je pogum, da rečemo ne, preden nas algoritmi posrkajo vase.

Drži, svet poganjajo denar, informacije in seks, a to ne pomeni, da moramo biti njihovi sužnji. Vrednote, kot so poštenost, pravičnost in sočutje, še vedno obstajajo. Od nas je odvisno, ali jih bomo (ponovno) oživili ali pa pustili, da dokončno potonejo v pozabo. Kdo torej pije in kdo plačuje? Odgovor je v ogledalu – in v tem, kaj smo pripravljeni storiti, da naša podoba, ki jo vidimo v njej, ne zardeva od sramu.