Prijavljeni ste kot
12. maj. 2022
Vlada je razglasila, da se 17. maj v Sloveniji obeležuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Pri tem je izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih, in sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine, je vlada navedla na Twitterju.
30. jan. 2022
V politično propagandni vojni prepričevanja prepričanih se pred volitvami zbirajo enako misleči, politično konkurenco pa bi eliminirali. Kdo je sovražnik demokracije, za katero naj bi šlo na volitvah, kot nekakšnem plebiscitu? Fašisti ali komunisti?
23. jan. 2022
Naloga učitelja je, da poučuje, tožilca, da toži, odvetnika, da brani, sodnika, da razsodi, novinarja, da informira, raziskuje in dvomi. Ko ne dvomi ali ko mu ni več dovoljeno dvomiti, smo pravzaprav že na poti enoumja.
20. jan. 2022
V nedeljo, 20. januarja 1952, prav pred sedemdesetimi leti, je prišlo do poskusa umora z zažigom ljubljanskega škofa Antona Vovka. Tega dne se je spremstvom iz Ljubljane z vlakom odpeljal v Novo mesto, da bi v župniji Stopiče blagoslovil orgle. V predoru Hudo je bil v temi polit z gorljivo tekočino in nato na železniški postaji Novega mesta, kjer ga je pričakala nahujskana drhal, zažgan.
18. jan. 2022
»Hrvaško državo so utemeljili trije polkovnik obveščevalnih služb: Tuđman, Manolić in Boljkovac,« je pogovoru za zagrebški Globus dejal Ivan Zvonimir Čičak (1947), eden od najbolj izpostavljenih vodij hrvaškega nacionalnega gibanja pred petdesetimi leti. »Kot pragmatiki so ohranili celotno infrastrukturo Udbe, to je okoli 850 ljudi. Samo deset odstotkov se jih je upokojilo.«
15. jan. 2022
Predsedovanje Svetu EU smo preživeli, nahrbtnike iz preteklosti pa še kar prenašamo v sedanjost. Še v Jugoslaviji so slovenski politiki med sabo pogosto obračunavali prek in s pomočjo Beograda, zdaj za to uporabljajo Bruselj.
26. dec. 2021
Zakaj bi nepismenega nemca Branka Maslešo označili še za batino? Odgovor je razmeroma enostaven. Ker Masleša zagovarja stalinistične bogove, ki so iz pravnikov naredili poslušne batine ideologije. Branko je batina, ker v demokratični in pravni državi skuša ohraniti dediščino brezpravnega stalinizma in titoizma. Pa ne bo šlo tako, kot je prostodušno napovedal v svojem šahovsko prozornem in očitno naročenem diktatu v Dnevniku 11. decembra. Masleša je z intervjujem v Dnevniku pokazal svojo kremenito stalinsko konstitucijo.
12. nov. 2021
Ljudstvo pogosto »držijo skupaj« veliki ljudje, močne osebnosti, ki pa imajo v ozadju tudi trdno podporo somišljenikov, ponekod vojske … Eno je moč in vpliv zaradi pozicije, drugo zaradi osebne veličine, modrosti … V Sloveniji seveda ne tega ne onega nimamo, politike imamo predvsem za to, da se bojujejo med sabo.
6. nov. 2021
V letu, ko praznujemo trideseto obletnico osamosvojitve, so nas poznavalci opozorili na še eno delo slovenske družboslovne sfere, ki potvarja dejanska izhodišča in namene osamosvojitvenih in demokratičnih procesov.
19. okt. 2021
25 let je minilo od sprejetja Zakona o popravi krivic. Mnoge žrtve za pravice po tem zakonu še dandanes ne vedo Odškodnine so mizerne, saj je bilo za več kot 35.000 pozitivno rešenih vlog izplačanih le nekaj nad sto milijonov evrov, pravi v pogovoru direktor muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman. Nasprotno pa je država vsem, ki so sodelovali v partizanskem gibanju in stalinistični revoluciji, ohranila rentni sistem vzpostavljen v drugi Jugoslaviji; nekaj milijard evrov nas je stal. Izkop posmrtnih ostankov žrtev iz jama pod Macesnovo gorico, se bo začel prihodnje leto 2022, brž ko bo mogoče.
1. jul. 2021
Kitajski predsednik Xi Jinping je v govoru ob 100 stoti obletnici komunistične partije posvaril tuje sile, da Kitajska ne bo dopustila vplivanja ali zatiranja. V več kot enournem govoru je še poudaril, da je uspeh Kitajske odvisen od partije, poročajo tuje tiskovne agencije.
29. maj. 2021
Žiga Turk, profesor in publicist
27. apr. 2021
27. april, dan upora proti okupatorju, sprva dan Osvobodilne fronte, ki naj bi bila ustanovljena na ta dan leta 1941: državni praznik. Ko so ga preimenovali, smo razumeli, da bo to dan, namenjen uporu proti vsem napadalcem v drugi in osamosvojitveni vojni. A kakorkoli, najpogosteje je bil priložnost za politične prepire, razdvajanje, čeprav je v zadnjem letu običajne spore premagal covid, a že pojenjuje. Toda razdvojeni imajo zdaj priložnost, da pomagajo celiti rane, ki so ostale iz preteklosti, ne pa da stopnjujejo razkol.
25. apr. 2021
Na vlado smo naslovili vprašanje, ali ima glede odvzetega judovskega premoženja po vojni namen izpolniti moralno zavezo države do Judovske skupnosti Slovenije in se dogovoriti za obliko nadomestila, do katerega bo slednja upravičena. Ali pogovori o tem potekajo, kako daleč so, za kakšno obliko nadomestila bi lahko šlo? Odziva (še) ni.
3. jan. 2021
Od smrti najbolj izstopajočega slovenskega čedermaca in duhovnika Filipa Terčelja mineva 75 let. Skupaj s prijateljem in duhovnikom Francem Krašno sta, potem ko so ju v Davči zajeli pripadniki Udbe, umrla nasilne smrti 7. januarja 1946.
7. dec. 2020
»Strahopetno Pirjevčevo bežanje od vsebinskega dialoga kaže, da nobena bergla ne Pirjevca ne Partizanov ne more rešiti,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
2. dec. 2020
Češki urad za dokumentacijo in preiskovanje komunističnih zločinov Češke je sporočil, da je enajst že preminulih članov politbiroja Komunistične partije Češkoslovaške iz osemdesetih let v celoti odgovornih za ubijanje, aretiranje in kriminaliziranje beguncev, ki so poskušali pobegniti na Zahod.
30. nov. 2020
»Najbolj ambiciozno partizansko tiskarsko podjetje je bilo več natisov stalinske Kratke zgodovine Vsezvezne komunistične partije (boljševikov),« poudarja zgodovinar dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman zavrača poudarjanje nacionalističnega poslanstva partizanskega gibanja in trdi, da temelj partizanskega projekta ni bil Prešeren, ampak Stalin.
