Milorad Dodik ohranja moč v Republiki Srbski
Po zaprtju volišč na splošnih volitvah v BiH prvi delni izidi kažejo na zmago aktualnih članov predsedstva BiH iz vrst Bošnjakov in Srbov - Denisa Bećirovića in Željke Cvijanović.
Po zaprtju volišč na splošnih volitvah v BiH prvi delni izidi kažejo na zmago aktualnih članov predsedstva BiH iz vrst Bošnjakov in Srbov - Denisa Bećirovića in Željke Cvijanović.
Hrvaška je prepovedala vstop bosansko-hercegovskemu preiskovalnemu novinarju Avdu Avdiću, ki je v preteklosti razkril tudi več sumljivih poslov davčnega svetovalca Roka Snežiča. Avdić prepoved pripisuje svojim kritikam glede hrvaške politike do BiH. Sarajevo se je na prepoved ostro odzvalo in zahtevalo pojasnila od Zagreba, poročajo mediji v BiH.
V požaru, ki je v torek zvečer izbruhnil v domu za ostarele v Tuzli na severovzhodu Bosne in Hercegovine, je po navedbah policije umrlo 11 ljudi.
Predsedstvo BiH je v torek uradno pozvalo misijo Eufor v BiH, naj pomaga pri pridržanju predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Sklep s pozivom Euforju sta predlagala člana predsedstva iz vrst Bošnjakov in Hrvatov Denis Bećirović in Željko Komšić, srbska članica Željka Cvijanović pa mu nasprotuje, poročajo mediji v BiH.
Medtem ko so oči mednarodne skupnosti uprte v Gazo, Ukrajino ter dogovore med Trumpom in Putinom, pa v Bosni in Hercegovini (BIH) potekajo priprave na razpad te države. Državna entiteta Republika Srbska na čelu s predsednikom Miloradom Dodikom že leto dni pripravlja odcepitev od BIH, kar je v nasprotju s pred 30 leti sklenjenim Daytonskim sporazumom in ustavo BIH. Druga entiteta Federacija Bosne in Hercegovine temu ves čas nasprotuje. Enako tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BIH Nemec Christian Schmidt.
V poplavah, ki so v noči na danes zajele dele Bosne in Hercegovine, je v mestu Jablanica na severu Hercegovine življenje izgubilo najmanj 14 ljudi, je potrdil predstavnik Hercegovsko-neretvanskega kantona. Oblasti pričakujejo, da bo število žrtev še naraslo. Več ljudi je pogrešanih in poškodovanih, poročajo državni in regionalni mediji.
Politični voditelji v BiH so pozdravili težko pričakovano odločitev Evropskega sveta, ki je v četrtek prižgal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z BiH. Poudarili so, da gre za enega največjih dosežkov BiH na poti v EU, a da jih čaka še veliko dela. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik pa je znova omenil tudi "nacionalni cilj" entitete.
Na Brdu pri Kranju se je dopoldne začel vrh pobude Brdo Brioni. Na srečanje so prišli voditelji vseh držav, ki sodelujejo v pobudi. Poleg sogostiteljev, predsednikov Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Zorana Milanovića se ga udeležujejo predsedniki Albanije, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije ter člani predsedstva BiH.
Posebni odposlanec ameriškega State Departmenta Gabriel Escobar je srbskega člana predsedstva Bosne in Hercegovine Milorada Dodika opozoril, da njegove grožnje z odcepitvijo in postavljanje pod vprašaj reform nacionalnih institucij predstavljajo kršitev daytonskega sporazuma, bosanske Srbe pa da vodijo v izolacijo in gospodarske težave.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku novinarjem povedal, da je na "nek način" tudi predsednik Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Na Milanovićevo izjavo se je ostro odzval trenutni predsedujoči predsedstva BiH Željko Komšić, ki meni, da gre za "vrhunec neumnosti in anahronizma".
Visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko je tik pred koncem svojega mandata včeraj sprejel odločitev o spremembi kazenskega zakonika BiH, ki za zanikanje genocida po novem predvideva zaporno kazen od šest mesecev do petih let. V BiH so odzivi na njegovo odločitev različni. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je zagrozil z odcepitvijo.
Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) je danes v pritožbenem postopku bivšega poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladića pravnomočno obsodil na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov med vojno v BiH. Zavrnil je pritožbe obrambe in tožilstva ter potrdil sodbo na prvi stopnji iz leta 2017.
Očitno je slovenski premier Janez Janša tak tip politika, da svoje nacionalistične fantazme vsiljuje javnemu prostoru, je bošnjaški akademik in politični analitik Enver Kazaz napadel slovenskega premierja, ki je te dni v središču afere non-paper z domnevnim dokumentom o novem črtanju meja na Balkanu.
Danes so slovenski mediji predstavili neuradni dokument (non paper) o spreminjanju meja na območju nekdanje Jugoslavije po etničnem principu. Kljub temu, da nekateri (so)avtorstvo dokumenta pripisujejo slovenskemu premierju Janezu Janši, ministrstvu za zunanje zadeve ali naj bi celo pri njem sodeloval predsednik Borut Pahor, o tem ni nikakršnih dokazov.
Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je na današnji izredni novinarski konferenci v Vzhodnem Sarajevu potrdil, da bo vztrajal pri uresničitvi koncepta mirne razdružitve BiH. Dodikove izjave so sledile, potem ko je slovenski predsednik Borut Pahor med nedavnim obiskom v Sarajevu člane predsedstva povprašal o tej možnosti.
Zgodba o tem, da naj bi slovenska premier Janez Janša in predsednik Borut Pahor podpirala razgradnjo Bosne in Hercegovine, je očitno izmišljena. Izmišljena pa je za potrebe Bošnjakov v BiH, političnih krogov zoper sedanjo slovensko vlado v Bruslju, opozicijskih politikov v Ljubljani in novinarjev, ki ravnajo v sozvočju teh krogov.
S slovenskega zunanjega ministrstva so STA sporočili, da so slovensko veleposlanico v BiH Zorico Bukinac skladno z običajno diplomatsko prakso danes pozvali na pogovor na zunanje ministrstvo BiH. Mediji v BiH poročajo, da je bila tema domnevni "non paper" premierja Janeza Janše o Balkanu, obstoj katerega pa je premier že zanikal.
Predsednik republike Borut Pahor je danes med obiskom v BiH napovedal donacijo 4800 odmerkov cepiva proti covidu-19, ki bo v to državo dostavljeno prihodnji teden. Predsedujoči predsedstvu BiH Milorad Dodik je dejal, da je "prijateljska in solidarna" Slovenija s tem znova izkazala podporo BiH.
Skupščina sarajevske županije je danes sprejela odlok, s katerim je avstrijskega književnika Petra Handkeja, letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, razglasila za neželeno osebo v glavnem mestu Bosne in Hercegovine. Vsi sodelujoči na seji so podprli predlog kluba Stranke demokratske akcije (SDA), poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
V Oslu in Stockholmu so včeraj podelili letošnje Nobelove nagrade. Etiopski premier Abiy Ahmed je ob prejemu nagrade za mir poudaril, da jo sprejema v imenu Etiopijcev in Eritrejcev, ki so se žrtvovali za mir. Protesti in bojkot pa so v Stockholmu spremljali podelitev nagrade za literaturo Avstrijcu Petru Handkeju.