Hkrati so sprejeli posebno izjavo, v kateri so obsodili dodelitev Nobelove nagrade za literaturo Handkeju zaradi njegovega zanikanja genocida, ki se je zgodil nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995.
Dan pred podelitvijo Nobelove nagrade je Handke v intervjuju za Televizijo Republike Srbske potrdil, da načrtuje obisk v BiH, verjetno spomladi prihodnje leto. Dejal je, da namerava obiskati Banja Luko, Sarajeva pa ni omenil, poroča Hina.
Odziv na Nobelovo nagrado Handkeju je bil v BiH nasprotujoč, saj so ga v Republiki Srbski slavili kot prijatelja Srbov, medtem ko so iz Federacije BiH prihajale ostre obsodbe na njegov račun, predvsem zaradi njegovega odnosa do genocida v Srebrenici.
Predsednik predsedstva BiH Željko Komšić je ocenil, da gre za "nagrado genocidu", srbski član predsedstva Milorad Dodik pa je Handkeju namenil čestitko in ga imenoval za velikega književnika in humanista.
Kot še poroča Hina, je Dodik v čestitki citiral drugega nobelovca Iva Andrića, ki je zapisal, da Handkejeva književnost "ni zastrupljena s sovraštvom, ampak je vodena s širino in vedrino svobodnega človeškega duha".
Nobelovo nagrado za literaturo so Handkeju izročili v torek v Stockholmu. Pisatelj je sicer že oktobra, ko ga je Švedska akademija razglasila za dobitnika za leto 2019, poleg veselja izzval tudi ogorčenje. Pojavili so se pomisleki, ali je zaradi podpore pokojnemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću primeren lavreat. V torek so izročitev nagrade pospremili protesti, diplomatski predstavniki več držav nekdanje Jugoslavije pa se podelitve niso udeležili.
Tri tedne pred podelitvijo nagrade je 77-letni pisatelj za nemški časnik Die Zeit dejal, da se je med vojno na območju nekdanje Jugoslavije postavil na stran Srbije, ker je šlo za "pravičnost". "Nobene besede o tem, kar sem napisal o Jugoslaviji, ni mogoče ovaditi, niti ene same. To je literatura," je njegove besede povzela nemška tiskovna agencija dpa.