Abiy je v govoru v Oslu izpostavil, da nagrado sprejema tudi v imenu "svojega partnerja in pajdaša v miru (eritrejskega) predsednika Isaiasa Afwerkija, čigar dobrotljivost, zaupanje in zaveza so bili ključnega pomena v končanju dve desetletji dolgega zastoja med državama".
Pozval je k boju proti etničnemu nasilju in sovraštvu. "Evangelisti sovraštva in razdvajanja v naših družbah s pomočjo družbenih omrežjih puščajo za seboj pravo opustošenje," je bil kritičen. "Skupaj moramo nevtralizirati strup sovraštva," je pozval.
Opozoril je še, da je težko ohranjati mir. "Verjamem, da je mir stvar srca. Mir je delo ljubezni. Ohranjanje miru je težko," je povedal.
Norveški Nobelov odbor je Abiya nagradil za njegovo odločno iniciativo, da reši mejni konflikt s sosednjo Eritrejo in njegove napore v smeri miru in mednarodnega sodelovanja. Zbrani so se mu poklonili tudi s stoječimi ovacijami.
Abiy je prvi Etiopijec, ki je prejel Nobelovo nagrado. 43-letni premier je po letih vojne dosegel mirovni sporazum z Eritrejo in v Etiopiji sprožil proces demokratičnih reform. Oktobra, ob objavi Nobelovih nagrajencev, je poudaril, da je to nagrada za Afriko in Etiopijo.
Na slovesni prireditvi v Stockholmu so nato popoldne podelili Nobelove nagrade še ostalim 14 nagrajencem na petih področjih, tudi dve nagradi za literaturo, potem ko je lani niso podelili. Nagrado za leto 2018 je prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, za letošnje leto pa kontroverzni avstrijski pisatelj Peter Handke.
V skladu z napovedmi so proti podelitvi nagrade Handkeju v Stockholmu potekali protesti, tudi Združenja Mater Srebrenice. Diplomatski predstavniki Albanije, Kosova, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Severne Makedonije in Turčije pa so v znak protesta bojkotirali podelitev.
Imenovanje Handkeja za Nobelovca je že v začetku oktobra po svetu sprožilo obsežno razpravo. Avstrijski literat je namreč v preteklosti izražal močno solidarnost s Srbijo in po mnenju njegovih kritikov zmanjšal pomen ali zamolčal vojne zločine, ki jih je med vojno v nekdanji Jugoslaviji storila Srbija. Leta 2006 je imel na pogrebu nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića tudi govor.
Tri tedne pred podelitvijo Nobelove nagrade je 76-letni Handke za nemški časnik Die Zeit dejal, da se je med vojno na območju nekdanje Jugoslavije postavil na stran Srbije, ker je šlo za "pravičnost". "Nobene besede o tem, kar sem napisal o Jugoslaviji, ni mogoče ovaditi, niti ene same. To je literatura," je poudaril.
Ob začetku podelitve nagrad se je sprva pred Koncertno dvorano v Stockholmu zbrala manjša skupina ljudi, ki so se z minuto molka poklonili žrtvam genocida v Srebrenici leta 1995 ter tudi vsem preostalim žrtvam vojnih grozot v Bosni in Hercegovini. Razgrnili so tudi napis, na katerem so zahtevali, da se Handke opraviči žrtvam Srebrenice.
Po podelitvi nagrade pa je potekal protest na osrednjem trgu v Stockholmu, ki se ga je po podatkih policije udeležilo več kot 400 ljudi.
Na zaslonu v središču Sarajeva se je medtem pojavil napis Sram vas bodi!, opremljen s podobo Handkeja in lobanjami, prav tako so protesti potekali pred švedsko ambasado v Prištini.
Oglasilo se je tudi nekaj državnikov iz regije. Predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić je dejal, da so z izročitvijo Nobelove nagrade Handkeju nagradili genocid. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je dejal, da v Srbiji, ki ga ima za resničnega prijatelja, njegovo Nobelovo nagrado doživljajo kot svojo. "Ob Ivu Andriću slavimo še enega našega Nobelovca," je izpostavil v čestitki.
Nagrade so včeraj v Stockholmu podelili tudi ostalim prejemnikom. Za kemijo so jo prejeli Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino za razvoj litij-ionske baterije. Nagrada za fiziko je šla v roke Američana kanadskega rodu Jamesa Peeblesa ter Švicarjev Michela Mayorja in Didiera Queloza za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v njem.
Nobelovo nagrado za medicino so prejeli Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo. Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2019 pa so prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za raziskave na področju boja proti revščini.
Nagrajence so razglasili oktobra, nagrade pa že od leta 1901 slavnostno podeljujejo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Denarni del nagrade znaša devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov).