Z ruskima vohunoma Ludwigom Gischem in Mario Mayer, prijetima decembra lani v Sloveniji, se utegne precej zaplesti. Obtožnica zoper njiju za kaznivo dejanje vohunstva je že pred časom postala pravnomočna, pred dvema tednoma je bil v zadevi izveden preobravnavni narok. Postopek je sicer tajen. Toda v zvezi z zapleti ne mislimo na to, ali bo imelo tožilstvo težavo na sodišču dokazati storitev kaznivega dejanja vohunstva, pač pa, kaj bo Slovenija sploh storila s tema dvema osebama, ki sta v priporu.
Po poročanju britanskega časnika The Guardian, ki velja za verodostojen medij, naj bi med Rusijo in Zahodom potekala neformalna pogajanja o zamenjavi teh vohunov za tujce v ruskih zaporih (Slovencev tam ni). Podatke, s čim se ruski par ukvarja, naj bi Sovi tako ali tako sporočili iz ene od Zahodnih obveščevalnih služb. Toda vprašanje je, ali slovenski pravni red sploh dopušča zamenjavo obtožencev iz določene tuje države s to državo, v zameno da slednja Sloveniji ali drugi državi izroči njene državljane.
To vprašanje smo poslali na vrhovno državno tožilstvo pod vodstvom Draga Škete. Zanimalo nas je tudi, kateri predpis to omogoča. Iz vrhovnega državnega tožilstva so naše vprašanje poslali na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki ga vodi Katarina Bergant. Oni namreč zadevo obravnavajo. Na ljubljanskem tožilstvu so pojasnili, da podrobnejših podatkov o zadevi ne morejo posredovati, saj gre za tajni postopek. Opozorili smo jih, da nismo prosili za »podrobnejše podatke o sami zadevi«, pač pa za razlago ureditve slovenskega pravnega reda. Kljub temu vsaj za zdaj vsebinskega odgovora na postavljeni vprašanji nismo prejeli.
To lahko kaže, da je tožilstvo v zagati. Po besedah naših virov namreč noben predpis ne določa zamenjave obtožencev v Sloveniji za osebe (zaprte) v drugi državi. Takšno ravnanje bi bilo celo protiustavno, poudarjajo, saj bi se na ta način obtoženec izognil sojenju, kar bi pomenilo kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom. Pomeni: če se Zahod v tem primeru res pogaja za zamenjavo, do nje v skladu s slovenskim pravnim redom sploh ne sme priti.
O zamenjavi bi se eventualno lahko država po diplomatski poti dogovorila še pred začetkom kazenskega postopka. Povsem mogoče je torej, da se je vlada znašla pred dilemo: ali kršiti slovenski pravni red, ali razočarati zahodne zaveznike. Vsekakor bomo vztrajali, da nam tožilstvo vsebinsko odgovori, kaj določa naša zakonodaja.
