Srbija se sprašuje, zakaj, od kod? Odgovor ni enoznačen, opraviti bodo morali poglobljeno samorefleksijo. Srbija in njena soseda Črna gora sta v svetovnem merilu eni od najbolj oboroženih držav. Glede na število registriranega orožja v rokah civilistov sta na petem in šestem mestu. Koliko ga je še neprijavljenega, se lahko le ugiba.
V Srbiji je kar 39 kosov (prijavljenega) orožja na sto prebivalcev. Za primerjavo: v Sloveniji ga je prijavljenega 15 kosov na sto prebivalcev (večinoma gre za lovske puške), pa še mi smo precej nad povprečjem v svetu. Prednjačijo ZDA, kjer je prijavljenih kosov orožja skoraj 400 milijonov – več, kot je prebivalcev (120 na sto prebivalcev).
Trinajstletnik, ki je pobil osem svojih sošolcev, se je učil streljati na strelišču, kamor ga je vodil njegov oče. Ta je imel doma dve prijavljeni pištoli, očitno ne ustrezno zavarovani. V Beogradu je eden od mladeničev, ki se je prišel priklonit žrtvam, dejal, da živijo v kulturi nasilja.
Populist Aleksandar Vučić, ki s svojim afektiranim nastopaštvom in napovedjo ukrepov, ki naj bi hitro zajezili nasilje, zgolj kaže, da je on del problema, ne rešitve.
Na javni RTV Srbije so predvajali besede moškega, ki je v vasi pri Mladenovcu slišal strele, pri čemer je sprva pomislil, da gre za proslavljanje rojstva otroka. Ni tvegana ugotovitev, da je v družbi, kjer ni leta 2023 nič nenavadnega, če se rojstvo proslavlja s streljanjem z avtomatskim orožjem, tudi povečano tveganje, da to orožje nekoč ne bo usmerjeno v zrak, pač pa v ljudi.
Kult orožja je na Balkanu izrazit, velik del odgovora, zakaj je tako, se skriva v zgodovini. Stoletja trajajoča turška nadoblast je bila zelo kruta. Tako spori med Turki in lokalnim prebivalstvom kot med seboj so se praviloma reševali z orožjem. Vojne na območju nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih so ga seveda v roke civilistov dodale še več. Kot jasno kaže primer ZDA, pomeni več pušk in pištol tudi več smrti. Večinoma smrti nedolžnih ljudi, ne pa storilcev, ki bi bili žrtve samoobrambe.
Srbija ima še to nesrečo, da je na oblasti populistični predsednik Aleksandar Vučić, ki s svojim afektiranim nastopaštvom in napovedjo ukrepov, ki naj bi hitro zajezili nasilje, zgolj kaže, da je del problema, ne rešitve.
