V zgodovini mednarodnih zadev (v srbohrvaščini “poslovi”) so se dogajali mirovni in gospodarski sporazumi vseh vrst.

Nekdanji, tudi prvi slovenski zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel je pred pričetkom letošnjega Belskega strateškega foruma voditeljem slovenskih diplomatov napisal ostro pismo, naslovljeno na predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon. Vsebino Ruplovega pisma objavljamo v nadaljevanju.

Na začetku svojega gibanja za neodvisnost/samostojnost je bila Slovenija relativno tesno povezana z drugimi podobnimi gibanji v Srednji Evropi, posebej s Češko (kjer je bil Dienstbier bolj zadržan od Havla, Schwarzenberga in Vondre), Madžarsko (Jeszenszky), Poljsko (Skubiszewski) in Slovaško (po ločitvi od Češke Kukan). Zato je bila logična domneva o sodelovanju in morebitni pridružitvi Višegrajski skupini (V3, V4), ki je nastala leta 1991.

Narativi so pripovedi, ki usmerjajo dojemanje sveta in delovanje skupnosti. To zmorejo, ker so prepričljivi, prepričljivi pa so, ker ustrezajo sprejemnikovemu svetu vrednot, ker imajo močan čustveni naboj in ker nagovarjajo njegovo nezavedno. Ustreznost narativa realnosti je drugotnega pomena. Ko gre za nasprotnikov narativ, se ta razume zgolj kot izmišljija in kot nasprotje realnosti. Drugače od običajne pripovedi je narativ vzorčna oziroma formulaična, ponavljajoča se pripoved, pripoved z izpostavljeno kulturnooblikovalno močjo.

V nedavnem pogovoru z novinarjem nemškega tednika Der Spiegel je bivši francoski zunanji minister in predsednik vlade Dominique de Villepin dogajanje v februarju 2025 (münchensko konferenco, dve zborovanji evropskih ministrov v Parizu, pogajanja Američanov in Rusov v Riadu) primerjal s padcem berlinskega zidu (1989) ali – še bolje – z govorom Winstona Churchilla v Fultonu leta 1946.

V nekdanjih (in nekaterih še obstoječih) komunističnih in drugih avtoritarnih sistemih je (bilo) svobodno izražanje (z oblastjo neskladnih) stališč, predvsem pa njihovo razmnoževanje in distribucija predmet strogih prepovedi. V Sovjetski zvezi in v drugih državah za železno zaveso so pesniki in pisatelji skrivaj pisali, ročno tiskali in skrajno previdno delili besedila, ki so se imenovala samizdat, slovensko samozaložba. Spomnimo se imen: Ahmatova, Cvetajeva, Mandelštam, Pasternak, Solženicin …

V zvezi z vabilom, ki ga je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar (v nadaljevanju NPM) poslala kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu, moram opozoriti, da gre za resen zunanjepolitičen nesporazum.

Najnovejša knjiga Igorja Omerze (Milan Kučan in Udba) ima 557 strani, torej vsebuje marsikaj. Bolj kot o Kučanu govori o komunistični tajni policiji. Knjigo bi še najbolje označili, če bi rekli, da gre za podrobno kroniko slovenske politike med letoma 1969 in 1990.

Dr. Dimitrij Rupel se v razmišljanjih o knjigi Igorja Omerze Milan Kučan in Udba: Kronologija tajnega poročanja in pojavljanja (1969-1990) dotakne tudi pomembnih protislovij slovenske politike.

Milan Kučan ni običajni junak in njegova pot je vse kaj drugega kot običajna. Pred letom 1990 je bil pokrovitelj Udbe, po tem letu je postal zaveznik tistih, ki jih je bila Udba preganjala pred letom 1990, pravi Dimitrij Rupel o knjigi Igorja Omerze Milan Kučan in Udba.

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Dimitrij Rupel, sociolog, politik, pisatelj in nekdanji zunanji minister

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel podaja pregled zgodovine slovenske diplomacije. V drugem delu eseja azpravo nadaljuje s »težavnim« letom 2003 in sklene z nedavnim dramatičnim pismom predsednika vlade Janeza Janše evropskim kolegom.

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel v prvem delu eseja podaja pregled zgodovine slovenske diplomacije od odločilne pobude glede državne samostojnosti do izvolitve dolgoletnega predsednika vlade Janeza Drnovška za predsednika republike.

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Na spletni strani vašega cenjenega časopisa ste 22. januarja 2020 objavili tekst svojega zvestega bojevnika Boštjana Turka z naslovom “Tako je Dimitrij Rupel Milanu Kučanu v Skrivnostih države namenil posebno mesto, leta 1995 pa nastopil v Dražgošah”.