Na spletu je zakrožil kratek videoposnetek ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem ta spremlja nagovor lažnega nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki so ga ruski strokovnjaki ustvarili s pomočjo umetne inteligence. V lažnem nagovoru Scholz med drugim prizna, da Nemčija ne shaja dobro brez ruskega plina, ob čemer se Putin zasmeji.

Donald Bender, nekdanji osebni računovodja bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, je v sredo na sodišču v New Yorku povedal, da je Trump v svojih davčnih napovedih med letoma 2008 in 2019 redno prijavljal izgubo. Leta 2009 na primer v višini 700 milijonov dolarjev, leta 2010 pa 200 milijonov dolarjev.

Zaradi ruskega obstreljevanja energetske infrastrukture čaka tri milijone prebivalcev Kijeva najhujša zima po drugi svetovni vojni, je v danes objavljenem komentarju za nemški tabloid Bild opozoril župan mesta Vitalij Kličko. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je obtožil, da skuša z napadi na civilno infrastrukturo pregnati ljudi iz mesta.

Vesoljska kapsula Orion ameriške vesoljske agencije Nasa je v ponedeljek dosegla Luno, obkrožila njeno oddaljeno stran in se s testnimi lutkami namesto astronavtov utirila v njeno orbito. To je prvi obisk Lune z Nasino kapsulo po programu Apollo pred 50 leti, vreden pa je 4,1 milijarde dolarjev.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je po neuspelih pogovorih Beograda in Prištine glede rešitve krize zaradi registrskih tablic na Kosovu ponoči sešel s predstavniki kosovskih Srbov. "Prosili smo jih, naj pazijo nase, naj bodo mirni, da bomo ohranili mir in stabilnost ter da naj na aroganco drugih odgovarjajo spodobno," je sporočil po srečanju.

Poleg ZDA in Velike Britanije je pri zagotavljanju vojaške, politične, gospodarske in človekoljube pomoči Ukrajini najbolj dejavna 38-milijonska Poljska. Takšno ravnanje Poljakov je normalno in pričakovano, kajti njihova politična elita se ne glede na globoke ideološke delitve in razprtije zaveda, da bi novi val ruskega imperializma – če bi seveda povsem preplavil Ukrajino – pljusknil tudi v Moldovo, Gruzijo, pribaltske države in Poljsko.

Majhni Katar, ki gosti letošnje svetovno nogometno prvenstvo, je država nasprotij. Zaradi nafte in zemeljskega plina je ena najbogatejših držav na svetu, a hkrati je še vedno trdna absolutistična monarhija, ki prebivalcem zapoveduje stroga islamska pravila, tuje delavce pa obravnava kot nekakšne sodobne tlačane ali sužnje.

Spomladi letos smo pisali, da se je po tedanjih podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Slovenija po kupni moči na prebivalca zopet zavihtela na prvo mesto med nekdanjimi socialističnimi državami vzhodne Evrope. Torej smo takrat prehiteli Češko. Po zadnjih podatkih pa je za nami zaostala tudi Japonska.

Na sedež ameriškega časopisa New York Times je v četrtek prišel moški, oborožen s sekiro in mečem, vendar so ga v avli poslopja ustavili varnostniki ter poklicali policiste. Ti so ga odpeljali na psihiatrični pregled.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley je v sredo na novinarski konferenci dejal, da vidi možnost za politično rešitev vojne v Ukrajini, ker je Moskva utrpela hude izgube in še vedno trpi. Obenem pa je menil, da nobena stran v spopadu nima možnosti za popolno zmago.

Skrajni čas je, da Hrvaška, Bolgarija in Romunija postanejo članice schengenskega območja, je danes poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Po njenih besedah namreč izpolnjujejo vse pogoje, na vstop pa je pripravljeno tudi schengensko območje.

Raketa, ki je v torek zvečer padla na skladišče z žitom na vzhodu Poljske in ubila dva človeka, je bila zelo verjetno del ukrajinske zračne obrambe, je danes v Varšavi ocenil poljski predsednik Andrzej Duda. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je v tem oziru dejal, da ni potrebe po sprožitvi 4. člena Severnoatlantske pogodbe.

Ameriški predsednik Joe Biden je po izrednem sestanku voditeljev držav G7 in nekaterih držav zveze Nato na Baliju, kjer poteka vrh skupine G20, dejal, da je malo verjetno, da je bila raketa, ki je na vzhodu Poljske ubila dve osebi, izstreljena iz Rusije. Glede na nekatere navedbe bi lahko šlo za raketo ukrajinske obrambe.

Bivši predsednik ZDA Donald Trump je na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi v torek v skladu s pričakovanji napovedal, da se bo leta 2024 spet potegoval za položaj predsednika ZDA. Demokrate je označil za poražence vmesnih volitev, ki so potekale pretekli torek.

Tako ukrajinski kot ruski vojni ujetniki so bili podvrženi zlorabam in mučenju, je ob današnji predstavitvi poročila dejala Matilda Bogner, vodja delegacije ZN za človekove pravice v Ukrajini. Pri tem je sicer dodala, da je slaba obravnava vojnih ujetnikov bolj "sistematična" na ruski strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je danes ob robu vrha G20 na indonezijskem otoku Bali srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in zatrdil, da Rusija in Kitajska ohranjata "vseobsegajoče partnerstvo in strateško sodelovanje". Lavrov se je moral sicer na vrhu G20 soočiti s številnimi kritikami na račun Rusije zaradi vojne v Ukrajini.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović ne bo pomilostil nekdanjih agentov jugoslovanske tajne službe Udba Josipa Perkovića in Zdravka Mustača, so potrdili iz urada predsednika za hrvaški časnik Novi list. Zahteva za pomilostitev Perkovića in Mustača je aprila letos povzročila hud spor med Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump bi naj v torek napovedal vnovično kandidaturo za predsednika ZDA. S kandidaturo za volitve, ki bodo potekale šele leta 2024, se Trump po mnenju nekaterih analitikov želi izogniti kazenskemu pregonu zaradi odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše in drugim pravnim težavam.

Turški notranji minister Süleyman Soylu je odgovornost za nedeljski bombni napad v Istanbulu, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, še 81 pa je bilo ranjenih, danes pripisal prepovedani Kurdski delavski stranki (PKK). Oblasti naj bi v povezavi z napadom pridržale že 22 ljudi, med njimi tudi osebo, ki je podtaknila bombo.

Ameriški mediji so demokratsko senatorko iz Nevade Catherine Cortez Masto sinoči razglasili za zmagovalko senatnih volitev v Nevadi proti republikancu Adamu Laxaltu s čimer imajo sedaj demokrati po torkovih vmesnih volitvah sredi predsedniškega mandata v novem senatu zagotovljenih najmanj 50 sedežev.