Nataša Pirc Musar ima po odstopu Marte Kos od kandidature nekoliko večjo podporo za predsednico države, je pokazala najnovejša javnomnenjska anketa, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana. Če je pred dvema tednoma uživala približno 26-odstotno podporo, je ta zdaj pri okoli 31 odstotkih. Podpora Anžetu Logarju medtem ostaja pri 23 odstotkih.

Ministrstvo za obrambo in policija sta bila v četrtek zjutraj tarči hekerskega napada. To je včeraj najprej poročal portal 24ur.com, sklicujoč se na neuradne informacije, v policiji pa so napad za portal N1 pozneje uradno potrdili. Okuženih naj bi bilo le nekaj računalnikov. Na obrambnem ministrstvu naj bi medtem napad prestregli.

"Včeraj smo v Kanalu pokopali prijatelja, legendarnega poslanca DZ Iva Hvalico. Na pogrebu nisem zaznal niti enega poslanca aktualnega DZ, predsednice itak nisem niti pričakoval," je kritičen odvetnik Damijan Terpin.

Na vratih redakcije Tarče se je v petek zvečer znašel napis "Hlapci globoke države", je na facebooku razkrila voditeljica Tarče Erika Žnidaršič.

Demokracija in osamosvojitev sta bila nujna predpogoja za resnično narodno enotnost, a tudi v uveljavljenih demokracijah se pojavljajo razdiralne in sovražne tendence, ki jih moramo zavrniti, če želimo živeti skupaj in v miru, je v včerajšnjem nagovoru ob začetku 57. študijskih dni Draga opozoril predsednik republike Borut Pahor.

Direktor Televizije Slovenija (TVS) Uroš Urbanija je v odzivu na dopis predsednik KSJS Branimirja Štruklja ocenil, da je ta skušal preko javnih pritiskov na vodstvo RTVS doseči všečno poročanje. Štruklja je izpostavil kot vidnega politika Levice, njegov dopis DZ pa označil za "evidentno laž". Od Štruklja pričakuje, da preneha s pritiski.

Ministrstvo za notranje zadeve je upravnim enotam in nekaterim ministrstvom posredovalo dopis s prošnjo, naj na vidnem mestu objavijo naslov, kamor lahko volivci pošiljajo podpise podpore za kandidaturo dveh kandidatk za predsedniške volitve. Ob vprašanjih, zakaj zgolj za dve, pojasnjujejo, da bodo to storili za vse, ki bodo podali zahtevo. Zaradi nečesa, kar je ustavljena praksa pred volitvami in referendumi, so včeraj zagnali hrup v SDS in s trem v zadrego spravili svojega predsedniškega kandidata Anžeta Logarja, ki se je moral v Tarči distancirati od hujskaštva kolegov na družbenih omrežjih.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v četrtek sprejel sklep o prenehanju mandata predsednika uprave Cvetka Sršena, ki je bil na čelu družbe od marca lani, in članice uprave Barbare Galičič Drakslar, in sicer z dnem imenovanja novih članov uprave oz. najpozneje 31. oktobra. Z mesta člana uprave so medtem nadzorniki krivdno razrešili Tomaža Jontesa.

Predsedstvo SD je potrdilo osnutek kandidatne liste za vodstvene funkcije, ki jih bodo volili na jesenskem kongresu stranke. Po mandat na čelu SD se brez protikandidata podaja zdajšnja predsednica Tanja Fajon, za mesta podpredsednikov je evidentiranih več kandidatov. Za mesto glavnega tajnika SD se bosta potegovala Janez Černe in Klemen Žibert.

Po javno dostopnih podatkih aplikacije gvin.com ima bodoči voditelj Odmevov Luka Svetina kot samostojni podjetnik že od 16. avgusta blokiran račun. Pred tem je imel blokiran račun 327 dni, in sicer od 26. avgusta lani do 18. julija letos.

Nekdanja programska direktorica Natalija Gorščak nam je potrdila, da je delovno sodišče ugodilo njeni pritožbi zoper odločitev generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, ki jo je lani poleti razrešil s tega položaja.

Danes začenja teči rok za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnih referendumov o predlogu sprememb zakona o vladi, predlogu novele zakona o RTVS in predlogu sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi. Pobudnica vseh treh referendumskih pobud je SDS, 35-dnevni rok, do katerega lahko zbirajo potrebnih 40.000 podpisov, pa se bo iztekel 5. oktobra.

»Očitno je Nenad Glücks na trdih drogah,« se je skrajno primitivno odzval vodja pravne službe RTV Slovenija Drago Zadergal na današnji članek na spletnem Reporterju.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v odzivu na poziv generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, naj obsodi spodbujanje sovražnega govora glede dogajanja na RTV Slovenija opozoril tudi na pomen dostojnosti. "Na nas je, da naredimo vse, da delujemo z zgledom in da je vsaka naša javno izražena misel kultivirana," je zapisal.

Po odstopu Marte Kos od kandidature za predsednico republike je izvršni odbor Gibanja Svoboda včeraj sklenil, da na predsedniških volitvah ne bodo ponudili drugega kandidata. Po besedah predsednika Gibanja Svoboda in premierja Roberta Goloba se bo svet stranke v 14 dneh odločil, katerega od preostalih predsedniških kandidatov bodo podprli.

Pri stranki socialnih demokratov razglašajo, da podpirajo sankcije Evropske unije zoper Rusijo zaradi agresije te države na Ukrajino. Toda očitno se s to politiko ne strinjajo v občinski organizaciji SD Novo mesto. Tam pravijo, da so sankcije zoper Rusijo »nepremišljene« in se sprašujejo, zakaj sploh sankcije!?

Svetina je znan kot nekdanji novinar in voditelj na SDS-ovi strankarski televiziji Nova24TV. Tam seveda ne gre za novinarstvo, pač pa za strankarsko propagando. Do spremembe v Odmevih na TV Slovenija prihaja neposredno za tem, ko je vodstvo TVS prevzel SDS-ov Uroš Urbanija. Za odziv smo prosili sedanje voditelje te paradne oddaje TVS.

Prvak SDS Janez Janša je na fotografiji z Blejskega strateškega foruma videl predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar in zagnal hrup na twitterju. Nato je bil opozorjen, da na fotografiji sploh ni Pirc Musarjeva in zato nima razloga, da bi se usajal. Janša se je posledično opravičil, svoj izvirni tvit pa zbrisal.

Predsednik SDS Janša je pred tremi leti glede novinarja Reporterja Kršinarja v odzivu na enega od njegovih člankov zapisal, da je novinar »očitno že na trdi drogi«. Kršinar poudarja, da ni odvisnik ne od trdih ne od mehkih drog, tudi od alkohola ne, prav tako tudi ne od pomirjeval, zato si ne dovoli, da ga kdorkoli blati in javno ponižuje, četudi je to predsednik stranke SDS.

Del izkrivljanja trga in izjemno visokih cen energentov gre pripisat dogajanju v Ukrajini, del pa tiči v sistemskih razlogih. Nastavki energetske krize so se nakazovali že pred tem in so zdaj dosegli vrh, plačujemo za izjemno pasivno energetsko politiko na ravni EU in Slovenije v zadnjem desetletju, je za STA poudaril analitik Denis Mancevič.