Ali volivec bolj konservativne sorte pozdravlja poskus liberalizacije prodaje in rabe alkohola in tobaka? Karitas pod okriljem Cerkve na Slovenskem že dvajset let izvaja akcijo 40 dni brez alkohola; sodelujeta tudi Javna agencija za varnost prometa in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

In kaj počne minister za zdravje Tadej Ostrc? Zakona o omejevanju porabe alkohola in o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov bi nadomestil zakon z lepšim in bolj svobodomiselnim imenom: zakon o preventivi in zdravem življenjskem slogu. Medtem ko veljavna zakona jasno sporočata, za kaj jima gre, novi zakon, ki je še v delovnem gradivu (ne gre za osnutek predloga zakona), v naslovu pleteniči.

Kdo je pisec, seveda ne pove, gradivo je ušlo z ministrstva v javnost preventivno, Ostrcu pa sta ušli tudi dve državni sekretarki. Pravi, da povzema različne pobude deležnikov. In kdo so ti deležniki, ki so se obrnili nanj, na ministrstvu pa promptno spisali že različice delovnega gradiva?

Minister Ostrc se brani, da ni enotnega pogleda na to, ali so omejevalni ukrepi, ki so bili predlagani pred toliko leti, dosegli namen, predvsem pa, ali še služijo svojemu namenu. In enotnega pogleda tudi ne bomo imeli. Vprašanje je le, za kaj se zavzema on. Enotnega pogleda med nami ni tudi glede konflikta med Palestinci in Izraelci, pa je vlada povedala, na kateri strani je. Na kateri strani je torej Ostrc? Je pri odločanju suveren ali pa se izmotava? Na misel nam res pride Petrol, ki bi lahko ponoči prodajal alkoholne »pripravke«. Teže, ki jo nosi, se minister zaveda, moral se je izmotati: »Mogoče pa res potrebujemo bolj restriktivno alkoholno politiko.« Da bi zmanjšal škodo zloveščih načrtov tik pred referendumskim molkom, je v komunikacijsko polomijo posegel še sam predsednik vlade. Kot je zapisal provladni Siol: »Konec ugibanj o kajenju v zaprtih prostorih: Janez Janša je razblinil vse dvome.«

Tradicionalna družina je za konservativnega volivca osnovna celica družbe, treba jo je varovati – tudi pred alkoholom in tobakom. Pri tem ga morata družba in politika podpirati. Je družbeno odgovoren, išče moralni kompas, ve, da ni popek sveta in da je nekaj, kar ga presega. Pretiravanje ruši moralni red in družinsko stabilnost; je avtodestrukcija, počasen samomor. Tako (nekoč) cerkev kot šola v svojem jedru opravljata enako nalogo: oblikujeta človekov pogled na svet in ga vključujeta v širšo skupnost. V cerkvi pije vino samo mašnik. Kaj pa v šoli?