Tokrat je bil napad, kot rečeno, verbalni. Ko se je iz frizerskega salona vračala domov, jo je na ulici pred enim od lokalov ogovoril moški, češ da ni vesel, da jo vidi in ji očital, zakaj molči glede kanala C0. Počutila se je prestrašeno in ogroženo, umaknila se je, poklicala je policijo. »Storilec« trdi, da ni bil grozeč in se mu je zdel njen panični odziv pretiran.
C0 je kanalizacijski kanal, ki ga ljubljanska mestna občina na severnem obrobju mesta gradi čez vodovarstveno območje. V primeru nesreče bi lahko prišlo do izliva fekalij v pitno vodo, ogrožena bi bila preskrba več sto tisoč prebivalcev. Kljub številnim protestom zoper to gradnjo župan Zoran Janković vztraja pri izpeljavi projekta. Ravno Kovačeva pa je bila s svojimi inštitutom julija 2021 najbolj glasna med pobudniki referenduma zoper novelo zakona o vodah, saj da ta sledi interesom kapitala in omejuje dostop do voda. Opozarjali so, da med drugim ogroža zajem pitne vode. Na referendumu je tedanja vladajoča koalicija pod vodstvom premierja Janeza Janše doživela hud poraz, Kovačeva je slavila. Toda njen molk ob gradnji tega kanalizacijskega kanala je v nebo vpijoč in kaže na dvoličnost. Ne gre za interes javnosti, pač pa je zavod izpostava levega političnega pola.
Kovačeva ni podrejena, pač pa je privilegirana predstavnica ljubljanske elite, deležna neverjetne medijske promocije.
Nagrada za to politično angažiranost, ovito v celofan aktivizma »za boljšo družbo«, je prejšnji teden prišla tudi kot vabilo predsednika vlade Roberta Goloba Niki Kovač, naj prevzame vodenje njegovega strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Po besedah Goloba je namreč najbolj primerna za to vlogo, »ker je ona najbolj izpostavljena žrtev tega sovražnega govora«. Po vabilu si je kot v zrežirani predstavi za javnost vzela nekaj dni za premislek in ga v petek sprejela. Želi širiti strpnost in prijaznost.
Še enkrat: nikakršni verbalni ali celo fizični napadi zoper civilnodružbene aktiviste zaradi njihovega angažiranja niso sprejemljivi. Glede na okoliščine pa ni nenavadno, zakaj Kovačeva pri mnogih vzbuja negativna čustva. Tudi pri tistih, ki so vrednostno na levem političnem spektru. Razlika med tistim, kar razglaša in kar počne, je enostavno nemogoče prezreti. Dvoličnost ob vprašanju pitne vode je zgolj najbolj v nebo vpijoča. Deležna je tudi takšne medijske pozornosti, kot lahko o njej nekateri iz civilne družbe (tudi iz tiste »leve«) zgolj sanjajo. Praktično nikoli kritično ne naslavlja ravnanja sedanje vlade.
Jasno, da je za premierja najboljša borka zoper sovražni govor. V tej funkciji lahko od nje pričakujemo neskončno moraliziranja, demagogije, užaljenosti, ogroženosti … Prava drama. Medtem pa se na stotine milijonov davkoplačevalskih evrov izgublja v interesnih sferah akterjev blizu sedanje oblasti, s čimer se nadaljuje praksa vseh dosedanjih vlad.
Pri Inštitutu 8. marec pravijo, da je njihov namen »prevpraševanje različnih oblik podrejenosti, predvsem na področju spola, ter postavljanje neenakopravnosti v širši družben okvir«. Kovačeva je nasprotje tega: ni podrejena, pač pa je privilegirana predstavnica ljubljanske elite, ki je za dvolično delovanje deležna še neverjetne medijske promocije.
