Prebujena Trnuljčica

23. jun. 2008

Voda je nemara najbolj paradoksalna stvar na Zemlji, če ne celo v vesolju. Brez nje ni življenja, torej je tudi življenje paradoksalno. In takšen paradoks se je zgodil tudi pri najnovejši slovenski ustekleničeni vodi znamke Costella. Paradoks je v tem, da so tam, na pozabljeni in opusteli Planini, našli najboljšo vodo. In to prav zato, ker je bila opustela in pozabljena.

Kriza z odpadki je kriza s kamoro

23. jun. 2008

Nogomet in Maradona sta religija. Pravzaprav sta večkrat bolj kot religija sredstvo za odklop od realnosti. Zmes enega in drugega. In, kot dobro veste in vidite (na vseh televizijskih postajah), današnja neapeljska realnost so ... smeti. Od nogometnega raja, v katerem so sanje dovoljene, do pekla resničnosti, ki ponuja potapljanje v smeteh, je le trenutek. Tisti trenutek, ki loči odklop od nogometnega sveta domišljije od priklopa v svet realnih smeti. Smeti, ki se nabirajo na neapeljskih ulicah, so dejansko le vrh ledene gore. Svoje vzroke imajo pri organiziranem kriminalu. Ja, mafija, kamora ali, kot jo je v zdaj že svetovni knjižni uspešnici prekrstil novinar in pisatelj Roberto Saviano, »Gomorra«.

Največji nasprotnik slovenske demokracije je tranzicijski kapital

23. jun. 2008

Za premierja Janeza Janšo je resna nevarnost za Slovenijo in njeno demokracijo tranzicijski kapital, ki si je brezobzirno prigrabil velikanski vpliv, vključno z večino medijev, po katerih si skuša podrediti presojo o tem, kaj je pri nas prav in kaj narobe. S predsednikom vlade smo se pogovarjali o predsedovanju Slovenije EU, o reševanju mejnih sporov s Hrvaško, o vojni proti tajkunom in pregonu gospodarskega kriminala, o možnih povolilnih koalicijah in o tem, kakšen vpliv na slovensko politiko ima še vedno nekdanji predsednik Milan Kučan.

Evropa pod Slovenci

23. jun. 2008

Predsedovanje Slovenije Evropski uniji se končuje in prihaja čas za prve ocene. Ali je šlo, kot trdijo nekateri, ki ne skrivajo samopomilovanja, bolj za odmor med prejšnjim nemškim in prihodnjim francoskim predsedovanjem, ali pa povsem normalno oziroma običajno predsedovanje, ki je podrejeno zakonitostim logike delovanja Evropske unije kot skupnost različnih držav. Prvi resen pretres so slovenskemu predsedovanju pripravili Irci, ki so na referendumu zavrnili lizbonsko pogodbo. Čez nekaj dni bo predsednik Evropskega sveta premier Janez Janša predal vodenje povezave francoskemu predsedniku Nikolasu Sarkozyju.

Številka 6, leto 2008

23. jun. 2008

Evropa pod Slovenci Predsedovanje Slovenije Evropski uniji se končuje in prihaja čas za prve ocene. Ali je šlo, kot trdijo nekateri, ki ne skrivajo samopomilovanja, bolj za odmor med prejšnjim nemškim in prihodnjim francoskim predsedovanjem, ali pa povsem normalno oziroma običajno predsedovanje, ki je podrejeno zakonitostim logike delovanja Evropske unije kot skupnosti različnih držav. Prvi resen pretres so slovenskemu predsedovanju pripravili Irci, ki so na referendumu zavrnili lizbonsko pogodbo. Čez nekaj dni bo predsednik Evropskega sveta premier Janez Janša predal vodenje povezave francoskemu predsedniku Nikolasu Sarkozyju. Janez Janša, predsednik vlade Resno nevarnost za Slovenijo in njeno demokracijo premier Janez Janša išče v tranzicijskem kapitalu, ki si je brezobzirno prigrabil velikanski vpliv, vključno z večino medijev, po katerih si skuša podrediti presojo o tem, kaj je v Sloveniji prav in kaj narobe. S predsednikom vlade smo se pogovarjali o predsedovanju Slovenije EU, o reševanju mejnih sporov s Hrvaško, o vojni proti tajkunom in pregonu gospodarskega kriminala, o možnih povolilnih koalicijah in o tem, kakšen vpliv na slovensko politiko ima še vedno bivši predsednik Milan Kučan. Boris Pahor, tržaški pisatelj Kavarna Caffè San Marco sredi Trsta je svojevrstna zgodovinska oaza starodavnega in nekoliko spominja na gosposko meščansko držo, ki ga je »mesto v zalivu« imelo pod Avstro-Ogrsko kot izredno pomembno pristanišče. Veliki kavarniški saloni in prostornost: kar sam se ti tam ponuja vonj po elegantnii buržoazijii, ki jo je dokončno odpravila 1. svetovna vojna. V Trstu verjetno ni boljšega prostora, kjer bi lahko pokramljali s pričevalcem časa, ko je Avstro-Ogrska doživljala svojo počasno smrt, in ki je nato v svojem »mestu v zalivu« doživljal fašistične grozote vse do pregona v nacistično taborišče. Mladostniški, danes 95-letni prof. Boris Pahor nam je komentiral in pripovedoval svojo dolgo življenjsko zgodbo. Nina Ivanič, igralka Na koseško tržnico, prizorišče intervjuja za Reporter, je prišla precej netipična. Za fatalno žensko, seveda. Skorajda nenaličena, z lasmi v čopu in za jutranjo uro nenavadno živahno razpoložena. A v naglici; pojasnila je, da se ji mudi, ker mora že dopoldne stopiti na gledališki oder, pred občinstvo. Pred ljudi, ki jo imajo radi ravno zaradi njenih različnih obrazov, zaradi njenega igralskega poklica. A v resnici je spontana, iskrena in presneto zgovorna. Mogoče bo pa nekoč ministrica. Mogoče bo odgovorna za promet. Kdo ve. Politika ji ni tuja. Taktika pohoda na oblast Predsednik države Danilo Türk je razpisal datum volitev , 21. september, prejšnji teden pa smo lahko znova videli skupen nastop prvakov SD, LDS in Zares, ki se hkrati kažejo kot hudi tekmeci v spopadu za iste volivce. Podobno je bilo tudi na lanskih predsedniških volitvah, ko se je levica spopadala z dvema predsedniškima kandidatoma, nazadnje pa je eden izmed njiju pobral skupne glasove in zmagal. Podobno sredinsko držo, kot jo je na predsedniških volitvah kazal Danilo Türk, zdaj skuša kazati Golobičev Zares, potem ko mu je to vlogo prepustil prvak SD Borut Pahor. Japonska Lahko ste oblečeni v prikupno gotsko lolito – nič zato, če ste moški –, morda predstavljate sadomazohistično vampirko, punk princeso ali porcelanasto punčko z videzom polomljenih okončin. Nihče vas ne bo začudeno gledal, saj se boste  v Harajukuju popolnoma zlili z ekscentrično množico japonske mladeži. Kdor je že bil v Tokiu, je verjetno takoj ugotovil, da govorimo o razvpiti tokijski modni meki mladih ekscentrikov v okrožju Šibuja. Sloves Harajukuja kot japonskega centra najbolj ekstremnih, resnično čudaških najstniških kultur in modnih stilov, je segel po vsem svetu. SLOVENIJA Župan proti otrokom Razpisi, laži in krediti PRO & CONTRA Zvonko Černač in Anton Anderlič DENAR Sodčki letijo v nebo ZGODBA O USPEHU Prebujena Trnuljčica GLOBUS Kriza z odpadki je kriza s kamoro ZDRAVJE Sindrom »naravne pijače« KULTURA Žlahtno stara glasba Film: Iskan ŠPORT C. Ronaldo: umetnik, diamant, genij, poraženec ESTRADA Jure Godler in Valentina Smej Novak Sudoku Nagradna križanka Napovednik Kolumne Boštjan M. Turk  Zlata Krašovec Saša Veronik Ana Jud

Vrelišče v osrčju Triglavskega parka

16. jun. 2008

Znotraj Triglavskega parka, kjer je domačinom z referendumom uspelo preprečiti načrtovano pozidavo vse od Stare Fužine do obal Bohinjskega jezera, se po nekajletnem zatišju znova vrstijo številni izstopajoči posegi v prostor. Domačini so prepričani, da levji del krivde nosi Triglavski narodni park, ki ga vodi dr. Marija Markeš. Meje dopustnega naj bi povsem prestopila potem, ko je v parku ožjemu vodstvu Cestnega podjetja Kranj dovolila celo prepovedani komercialni odstrel treh gamsov.

Vozi, tajkun Zdenko

16. jun. 2008

Ko se je leta 1954 v hrvaškem mestecu Ogulin rodil Zdenko Pavček, ni verjetno nihče od njegovih bližnjih pomislil, da bo postal eden najbogatejših Slovencev. Tudi ko je v sedemdesetih letih začel delati v ljubljanski Avtoemoni kot mehanik, ni kazalo na to. Toda hitro je napredoval, leta 1985 je postal eden od direktorjev v špedicijskem podjetju Vektor, čez pet let njegov direktor. 1999. je prevzel vodenje združene špedicijsko-transportne družbe Viator Vektor, istoimenska skupina zdaj zaposluje več kot 2.700 ljudi. Pavček je postal z menedžerskim prevzemom po naših izračunih več kot 55-odstotni lastnik skupine Viator Vektor. Pišemo, kako se je brez kapitala prebil od mehanika do tajkuna.

Topovi ob Reki sv. Lovrenca

16. jun. 2008

Druga največja država na svetu se razprostira od Atlantika pa vse do Pacifika mimo ledeno skrivnostne Aljaske. Skozi mrzli Zaliv sv. Lovrenca, ki ga zapira otočje Nove Fundlandije, neslišno drsijo velike čezoceanke mimo Quebec Cityja, ki je bil v preteklosti ključ do vrat Sv. Lovrenca, naprej do Montreala in še naprej do Toronta, natovorjene z korejskimi avtomobili za nenasitni torontski in montrealski trg, z železovo rudo za železarne v Hamiltonu in z bariki bordojca za ugledne restavracije ob reki.  Qubeški topovi na vzpetini ob gradu Frontenac nekoč, strah in trepet za nepovabljene goste, so danes le še okras in spomin na davne nemirne čase pogumnih raziskovalcev in odkriteljev.

Priprave na odločilni spopad

16. jun. 2008

Čeprav v najmočnejši vladni stranki uradno zatrjujejo, da se bodo s pripravami na volitve začeli ukvarjati šele po koncu slovenskega predsedovanja EU, se je v njihovih vrstah neuradno že začel spopad za uvrstitev na kandidacijske liste. Evidentirani naj bi bili tudi vsi sedanji poslanci, za nekatere pa je slišati, da ne bodo šli skozi sito vodstva stranke. Stranka pa pripravlja tudi presenečenja z gospodarstveniki in nekaterimi športniki.

Intervju: Miro Petek, poslanec SDS in nekdanji novinar

16. jun. 2008

»Pahor bolj potrebuje Šrota kot pa narobe« Ko je bil novinar, je bil žrtev brutalnega napada, v ozadju katerega je bilo prepoznati nekatere tajkune. Razmere v medijih in gospodarstvu zato dobro pozna, kot poslanec vladajoče koalicije pa razočarano ugotavlja, da pravna država še vedno ne deluje tako, kot bi morala. Boško Šrot je postal tako mogočen, da po njegovem ne potrebuje več politične podpore in lahko zdaj po svojih medijih vpliva na politiko. Odnosi med SLS in SDS pa se zaradi tega po njegovem niso toliko poslabšali, da stranki ne bi mogli oblikovati skupne koalicije tudi po volitvah.

Dobro jutro, jazzarji

16. jun. 2008

Po majskem ogrevanju na jazz festivalu v Cerknem, se bosta z vročo glasbo, kot so nekdaj imenovali jazz, kmalu ogrela tudi Maribor s programom jazzlent v okviru festivala Lent in Ljubljana s svojim tradicionalnim Jazz festivalom. Jazz namreč iz leta v leto tudi v Sloveniji postaja vse bolj priljubljena glasbena zvrst.

Berlusconijeva trdnjava

16. jun. 2008

Poslanci so pred dnevi ugotovili, da je zaradi na trgu prevladujoče medijske koncentracije, ki jo pomenijo pomembni lastniški deleži več medijev povezanih oseb v lastni enega lastnika, ogrožena ustavna pravica do celovite in objektivne informiranosti. Vlada naj zato v okviru pristojnosti prouči vprašanje zakonitosti v postopkih ugotovljene koncentracije kapitala in medijskega lastništva ter sprejme ukrepe za zagotovitev več konkurenčnosti in pluralnosti na medijskem področju. Oglejmo si primer lastninske koncentracije družbe Delo, ki z Delom in Slovenskim novicam obvladuje več kot polovico naklade dnevnikov.

Številka 5, leto 2008

16. jun. 2008

Zgodba tedna Vozi, tajkun Zdenko! Ko se je leta 1954 v hrvaškem mestecu Ogulin rodil Zdenko Pavček, ni verjetno nihče od njegovih bližnjih pomislil, da bo postal eden najbogatejših Slovencev. Tudi ko je v sedemdesetih letih začel delati v ljubljanski Avtoemoni kot mehanik, ni kazalo na to. Toda hitro je napredoval, leta 1985 je postal eden od direktorjev v špedicijskem podjetju Vektor, čez pet let njegov direktor. 1999. je prevzel vodenje združene špedicijsko-transportne družbe Viator Vektor, istoimenska skupina zdaj zaposluje več kot 2.700 ljudi. Pavček je postal z menedžerskim prevzemom po naših izračunih več 55-odstotni lastnik skupine Viator Vektor. Pišemo, kako se je brez kapitala prebil od mehanika do tajkuna Intervjuji Miro Petek, poslanec in nekdanji novinar Ko je bil novinar, je bil žrtev brutalnega napada, v ozadju katerega je bilo prepoznati nekatere tajkune. Razmere v medijih in gospodarstvu zato dobro pozna, kot poslanec vladajoče koalicije pa razočarano ugotavlja, da pravna država še vedno ne deluje tako, kot bi morala. Boško Šrot je postal tako mogočen, da po njegovem ne potrebuje več politične podpore in lahko zdaj prek svojih medijev vpliva na politiko. Odnosi med SLS in SDS pa se zaradi tega po njegovem niso toliko poslabšali, da stranki ne bi mogli oblikovati skupne koalicije tudi po volitvah. dr. Janez Čebulj, bivši predsednik ustavnega sodišča Po koncu mandata ustavnega sodnika lahko brez zadržkov govori o temah, o katerih kot ustavni sodnik ni mogel razpravljati v javnosti. Med drugim je kritičen do sodniške stavke, saj so sodniki, kot pravi, začeli svojo vlogo tretje veje oblasti in s tem določenega ugleda v družbi uveljavljati na napačnem koncu. Razlog za današnjo lastniško strukturo slovenskega gospodarstva je  zanj v nekdanjem namernem zaviranju denacionalizacije in v veliki meri tudi dvomljivi morali pravnih strokovnjakov, ki so snovali zakone z gospodarskega področja. Blizu so mu vrednote ljudskih strank, toda ne slovenske. Oto Pestner, pevska legenda Njegovo življenje od malih nog teče z roko v roki z glasbo. Interpretiral in napisal je že številne napeve, ki so z leti skorajda ponarodeli, sodeloval z mnogimi glasbeniki, pravzaprav dal svetu glasbe in svoji zvesti publiki zelo veliko. Ob štiridesetletnici svojega ustvarjanja pa se spet vrača na začetek. Oziroma kot pravi sam: »Mislim, da je čas, da, tako kot pred leti, spet sam pridem med ljudi. In da spregovorimo eden z drugim skozi glasbo.« Slovenija Priprave na spopad Njegovo življenje od malih nog poteka z roko v roki z glasbo. Interpretiral in napisal je že mnoge napeve, ki so z leti skorajda ponarodeli, sodeloval z mnogimi glasbeniki, pravzaprav dal svetu glasbe in svoji zvesti publiki ogromno. Ob štiridesetletnici svojega ustvarjanja pa se na nek način ponovno vrača na začetek. Oziroma kot pravi sam: »Mislim, da je čas, da, tako kot pred leti, ponovno sam pridem med ljudi. In da spregovorimo en z drugim skozi glasbo.« Reportaža Kanada Druga največja država na svetu se razprostira od Atlantika pa vse do Pacifika, mimo ledeno skrivnostne Aljaske. Skozi mrzli Zaliv Sv. Lovrenca, ki ga zapira otočje Nove Fundlandije, neslišno drsijo velike čezoceanke mimo Quebeca, ki je bil nekoč ključ od vrat Sv. Lovrenca, naprej do Montreala in še naprej do Toronta, natovorjene s korejskimi avtomobili za nenasitna torontski in montrelski trg, z železovo rudo za hamiltonske železarne in z bariki bordojca za ugledne restavracije ob reki. Qubeški topovi na vzpetini ob gradu Frontenac, nekoč strah in trepet nepovabljeniu gostov, so danes le še okras in spomin na davne nemirne čase pogumnih raziskovalcev in odkriteljev. SLOVENIJA Kosova nova Depala vas Berlusconijeva trdnjava PRO & CONTRA Franc Pukšič in Cveta Zalokar Oražem 39 DENAR Breme stroškov dela 40 GLOBUS Bush teče častni krog DOSJE Barack Obama ZDRAVJE Z alkoholom do seksa KULTURA Dobro jutro, jazzarji Film: Režiserjeva ameriška pustolovščina ŠPORT Od smeha do joka ESTRADA Boštjan Romih in Zdenka Kahne Sudoku Nagradna križanka Napovednik Kolumne Boštjan M. Turk Maja Sunčič Saša Veronik Ana Jud

Vozi , tajkun Zdenko

15. jun. 2008

Vozi , tajkun Zdenko

15. jun. 2008

Ko se je leta 1954 v hrvaškem mestecu Ogulin rodil Zdenko Pavček, ni verjetno nihče od njegovih bližnjih pomislil, da bo postal eden najbogatejših Slovencev. Tudi ko je v sedemdesetih letih začel delati v ljubljanski Avtoemoni kot mehanik, ni kazalo na to. Toda hitro je napredoval, leta 1985 je postal eden od direktorjev v špedicijskem podjetju Vektor, čez pet let njegov direktor. 1999. je prevzel vodenje združene špedicijsko-transportne družbe Viator Vektor, istoimenska skupina zdaj zaposluje več kot 2.700 ljudi. Pavček je postal z menedžerskim prevzemom po naših izračunih več kot 55-odstotni lastnik skupine Viator Vektor. Pišemo, kako se je brez kapitala prebil od mehanika do tajkuna.

V pasti podnebja

9. jun. 2008

Zaradi spremenjenih podnebnih razmer tudi Slovence čaka pomanjkanje pitne vode, vročinski valovi, slabša pridelava kmetijskih pridelkov in višja cena hrane, širjenje bolezni, več psihičnih težav in večje število smrti. Pa ne nekje daleč v prihodnosti. To je grožnja, ki jo že doživljamo.

Ali bo Bojan Šrot zaradi bratovske ljubezni pokopal SLS?

9. jun. 2008

Prvak SLS je začel s svojimi izjavami o bratu razburjati nekatere člane stranke. Prepričani so, da bi se morala stranka jasneje ograditi od nemoralnega bogatenja tajkunov. Mnogi so nezadovoljni tudi zaradi sklepanja koalicije z neparlamentarnimi strankami, v ozadju kadrovskih potez pa vidijo mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je bil najbolj zaslužen za izvolitev Bojana Šrota. Zaradi nizke javne podpore stranki naj bi bil razburjen tudi donedavni prvak Janez Podobnik, ki se uradno še ni ogradil od svojega naslednika.

Rezervirano za Strojane

9. jun. 2008

Romska družina Strojan sodi med najbolj znane in hkrati, čeprav se zdi nekoliko nenavadno, med premožnejše družine na Slovenskem. Njihovo nekdanje nezazidljivo zemljišče v Dečji vasi v Ambrusu, vredno okoli sto tisoč evrov, je kupila država, ministrstvo za okolje in prostor pa je 13 odraslim članom družine v zameno omogočilo nakup kakih tristo tisoč evrov vrednega zemljišča v Rojah pri Ljubljani. Na zemljišču je tudi velika, dobro ohranjena hiša, a Strojanovi še vedno raje živijo na prostem ter v zavetrju šotorskih platen, okrog katerih se v družbi gosi in kokoši smuka zborček majhnih pasjih mešančkov.