Med očitki in ocenami, ki so po njenem leteli na tožilstvo, je Brezigarjeva izpostavila afero Patria. Tu so, kot je dejala, očitki leteli predvsem s strani politikov, "ki so ob nespoštovanju pristojnosti in dejstev brezprizivno kot nesposobne ocenili policijo in tožilstvo".
Sama je, kot je dejala, skušala pojasniti, da lahko tožilci začnejo kazenski postopek "šele, ko je podan utemeljen sum, da je konkretna oseba storila kaznivo dejanje". Vendar, kot je dejala, "žal nisem naletela na posluh in spoštovanje stroke, pač pa na napuh in temeljno nespoštovanje institucij pravne države". Dodala je, da je ob omenjenih očitkih tudi sicer ostalo preveč skrito, da so tožilci veliko delali in bili pri tem tudi uspešni.
Generalna državna tožilka je v svojem nastopu opozorila na težko vlogo, v kateri se včasih znajde tožilstvo, ko gre na eni strani za zanimanje javnosti, na drugi pa za interes preiskave. Ob tem se, kot je dejala, zaveda, da bi lahko ob poročanju medijev o nekaterih "razvpitih primerih" svoja stališča in ukrepanja na tožilstvu pogosteje pojasnili v javnosti. "Vem pa tudi, da predkazenski postopki niso javni in da je tožilcu prvo vodilo interes postopka," je dejala.
V letu, ki se izteka, je tožilstvo po besedah Brezigarjeve pred sodišče pripeljalo in tudi doseglo obsodbe v številnih zahtevnih primerih organiziranega kriminala, najbolj brutalnih kaznivih dejanj zoper življenje in telo, trgovine z ljudmi ter hudih kaznivih dejanj na škodo otrok in gospodarskega kriminala.
Med slednjimi je generalna državna tožilka posebej izpostavila obtožnico zaradi davčne zatajitve več kot 700.000 evrov, ki so jo pred kratkim vložili mariborski tožilci, primer gradbenega inšpektorja, ki je obtožen sprejemanja in dajanja podkupnin ter sodelovanja pri ponarejanju listin, kot pomemben dosežek tožilstva pa je označila pravnomočno obsodbo poslovodje gospodarske službe, ki si je z zlorabo položaja pridobil skoraj milijon evrov premoženjske koristi.
Med pomembnimi zadevami skupine državnih tožilcev za posebne zadeve je Brezigarjeva izpostavila predkazenski postopek v treh "gradbenih zadevah", zahteven primer organizirane trgovine z drogami in primer poslovodje gospodarske družbe, ki je v nasprotju z interesi družbe prevzel poroštva iz naslova kreditov za družbe kreditojemalke, ki niso poravnale kreditov.
Iz vsega povedanega je po besedah Brezigarjeve razvidno, da tožilstvo kot institucija pravne države funkcionira, kar pa po njenih besedah še ne pomeni, da je vse v redu. Zlasti si želi, da bi bili bolj uspešni pri preganjanju gospodarskega kriminala ter, da bilo manj ovadb, s katerimi "se skuša doseči druge cilje od tistih, ki naj bi jim služil kazenski postopek".
V zvezi s slednjimi je Brezigarjeva danes napovedala, da bo tožilstvo odslej pogosteje preverjalo, ali pri takšnih ovadbah ne gre za krive ovadbe, ki "tožilcem zgolj jemljejo potrebni čas".
Današnjega tradicionalnega že 15. zbora tožilcev se je sicer na Bledu udeležilo okoli 220 državnih tožilk in tožilcev ter okoli 80 javnih uslužbencev, ki delajo na tožilstvu. Med gostji sta bila tudi pravosodni minister Aleš Zalar in notranja ministrica Katarina Kresal.
