Tiha diplomacija je obrodila sadove. Toda ne s Hrvaško. Borut Pahor je po kratkih posvetovanjih o tem, kako rešiti zaplet z »nezaupnico«, ki jo je predsednik republike Danilo Türk izrekel Dimitriju Ruplu, nekdanjega zunanjega ministra vključil v vlado kot osebnega odposlanca za zunanje zadeve. Tisti, ki so že privoščljivo brusili nože, niso mogli skriti jeze nad Pahorjem. Sprožil se je medijski stampedo »globoke države«. Pahor je izdal »njihovo« volilno zmago.
Ivo Vajgl, ki v Zares odgovarja za zunanjo politiko in vodi parlamentarni odbor za zunanjo politiko, je razočaran, ker je mislil, da je »na volitvah zmagala naša stran, ne pa tista, ki ji je pripadal Dimitrij Rupel.« Upa, da »Pahor Rupla ne bo poslušal preveč nekritično, saj je bila njegova zunanja politika slaba.« Razjarjena sta brata Juri. Aurelio, ki bo Pahorja kmalu zamenjal v evropskem parlamentu, zato ker je bila »zamujena priložnost, da se Rupla enkrat za vselej pošlje v profesuro ali pokoj«, Franco pa zato, ker je večina volivk in volivcev mislila, da so glasovali za spremembo, zdaj pa so »zmedeni in upravičeno ogorčeni. Mar bo Pahor v svoj kabinet prej ali slej vzel tudi Janšo?« Tudi vodja poslancev Desusa Franc Žnidaršič meni, da si Rupel »ne zasluži nobenega položaja na zunanjem ministrstvu.« Da se skuša Rupla nagnati še iz zunanjega ministrstva, priča intenzivno iskanje razlogov za problematiziranje njegove delovnopravnega položaja, o čemer so bili ustrezno obveščeni pomembnejši mediji.Naši in vaši
Pahor, ki je bil vedno blizu Rupla, je moral pohiteti in odgovoriti na Türkovo prav nič obzirno in javno izrečeno nezaupnico. Z njo in tudi z zavrnitvijo še drugih petih veleposlaniških imen se je predsednik republike postavil na čelo zunanje politike. Türk je, podobno kot njegov predhodnik, zunanjepolitično polje izbral kot izhodišče za krepitev moči in pristojnosti. Pahorjeva odločitev ne pušča dvoma o njegovi odločnosti, da uravnoteži Türkov pritisk in da nevtralizira negodovanje opozicije. Za levoliberalne mnenjske voditelje je še posebno grešno, da je »njihov« predsednik vlade izrekel zaupanje nekdanjemu prvemu možu diplomacije in s tem postavil na laž predsednika republike, ki je izjavil, da ne uživa zaupanja države.
Pahor je v marsičem popustil, nazadnje predsedniku Zares Gregorju Golobič, ki je kljub njenim seksističnim izjavam o predsedniku vlade Janezu Janši, vztrajal pri Majdi Širca kot kulturni ministrici. Zdaj so morali popustiti tudi drugi in medse sprejeti osamosvojitelja. Velike besede o nasprotovanju delitvi med našimi in vašimi in zavrženosti izključevanja, s katerimi se je levi trojček povzpel na oblast, so se z kooptacijo Rupla v vlado znašle na preizkušnji verodostojnosti. »Imamo različne poglede, vendar smo v obdobju, ko je od najvišjih predstavnikov v državi treba pričakovati, da bodo v ljudeh iskali tisto, kar je najboljše,« je Pahor dovolj neposredno dal lekcijo tudi Türku.
VEČ V TISKANI IZDAJI