Svetovna finančna kriza je Pahorjevo vlado ujela precej nepripravljeno. Stanje v slovenskem gospodarstvu pa je zelo resno. A namesto potrebnih ukrepov smo do zdaj dočakali le imenovanje posebne vladne skupine. Pred tem pa na zaslišanjih v parlamentu slišali nekaj ne ravno posrečenih izjav gospodarskega in finančnega ministra o znižanju prispevkov za socialo in nerealnem zvišanju bruto minimalne plače.
Novi gospodarski minister Matej Lahovnik je na zaslišanju v parlamentu zaletavo napovedal razbremenitev gospodarstva v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost. Po njegovih izračunih bi znižanje prispevne stopnje za pet odstotnih točk za delodajalce pomenilo približno 650 milijonov evrov prihranka. Novi finančni minister France Križanič pa se je pred tem prav tako pred poslanci prenaglilz izjavo, da bo »zelo hitra gospodarska rast brez dvoma v drugem delu mandata omogočila podvojitev minimalne plače s sedanjih 500 na 1000 evrov bruto«.
Predlogi sprti z ekonomsko logiko
Ekonomist Bernard Brščič meni, da so takšni predlogi sprti z vsako ekonomsko logiko, saj bi ti že prihodnje leto povzročili kaos v javnih financah in kar 300 tisoč brezposelnih. Njegov stanovski kolega Maks Tajnikar pa je v pogovoru za Reporter na vprašanje, ali je znižanje prispevkov za socialo kar vsevprek in ne selektivno, pravi ukrep v obliki pomoči podjetjem zoper gospodarsko krizo, dejal, da je Lahovnik ta predlog slabo premislil. Tajnikar je absolutno proti zniževanju prispevnih stopenj: »Prispevki so povezani z dvema blagajnama, ki jih v nobenem primeru ne smete spraviti v minus, ker nimate vira, da bi jih v prihodnosti napolnili, saj njuni prejemki niso ciklični. Pri pokojninski in zdravstveni blagajni ne morete narediti dolga v enem obdobju in ga nato v drugem obdobju poravnati, kot je možno narediti pri državnem proračunu. Teh dveh blagajn se ne smeš dotikati. Kvečjemu moraš zagotoviti, da normalno delujeta.«
Po njegovem je treba sedanjo krizo reševati tam, kjer je nastala. »Če dobite prehlad, ker vas zebe v noge, ne daste na glavo klobuka, ampak zamenjate nogavice in čevlje. Svetovna recesija tako ni nastala zaradi privatizacije državnih podjetij, ki bi jih bilo treba podržaviti, ali zato ker bi bili davki in prispevne stopnje previsoki. Nič od tega ni razlog niti za svetovno niti za slovensko krizo. Glavni problem je efektivno povpraševanje. V Sloveniji se to zelo jasno vidi. Investicije so dejansko pr i40 odstotkih, izvoz je upadel še bolj. Državna potrošnja je realno malo narasla, edino, kar se še drži, je finalna potrošnja. Ta se je glede na dolgoletno povprečje celo podvojila. To pa zato, ker smo lani in letos imeli zelo visoke rasti nominalnih plač.« Po Tajnikarjevem mnenju je zlasti Virant s svojo reformo plačnega sistema v javnem sektorju obogatil letošnji božič. »Ampak ta denar bomo za božič in novo leto porabili in potem bo izginil tudi ta element pospeševanja v rasti našega gospodarstva. Zadnjič sem našim trgovcem priporočal, da čim prej organizirajo božične prodaje. Kdor prvi pride, prvi melje, pravijo. Za vlado pa to pomeni, da mora čim prej, tako rekoč čez noč obuditi efektivno povpraševanje.«
VEČ V TISKANI IZDAJI
