Kako ocenjujete razmere v pravosodju in česa se boste prednostno lotili že na začetku mandata?
Kar se ocene razmer tiče, menim, da razmere niso rožnate. Rožnate niso zato, ker dobršen del pravosodnega resorja izraža nezadovoljstvo s stavko. To velja za sodnike, ob tem ko so s plačnim sistemom nezadovoljni tudi tožilci, čeprav slednji ne stavkajo. To seveda vpliva na splošno vzdušje in kakršnekoli spremembe, izboljšave, iniciative tu ne bodo prav posebej uspešne, dokler ne rešimo tega osnovnega vprašanja. Ob tem velikem nezadovoljstvu si ne predstavljam, da bi lahko šli zdaj v neke skupne akcije. Potem je tu še poseben problem, da tudi znotraj ministrstva za pravosodje obstaja precejšnje nezadovoljstvo med pazniki v zaporih. Kot minister se bom očitno moral najprej ukvarjati s tema dvema akutnima problemoma.
Sočasno s tem pa obstaja še vrsta drugih prioritetnih nalog. Nekatere od njih sodijo na področje zakonodaje. Ministrstvo za pravosodje ima pomembna pooblastila in pristojnosti na tem področju. Tudi če upoštevamo koalicijski sporazum, je jasno, da nas čaka kar precej zakonodajnega dela. Ena od pomembnejših nalog bo priprava predpisov, ki bodo razbremenili ustavno sodišče. Zato si predstavljam, da bi lahko v najkrajšem možnem času preverili z ustavnim sodiščem in ustavnopravnimi strokovnjaki, na kakšen način se pravzaprav lotiti izboljšav sistema. Tu obstajata dve možnosti. Ena so spremembe in dopolnitve zakona o ustavnem sodišču in druga možnost je v spremembi same ustave, ki pa je zahtevnejša zlasti s političnega vidika.
Bo finančna kriza vplivala tudi na delo vašega resorja?
V povezavi s finančno krizo, v katero nekako drsi Evropa in tudi mi z njo, bo imel tudi pravosodni resor nekaj pomembnih, prioritetnih nalog za to, da bi omilili posledice te krize. Zlasti imam v mislih finančno nedisciplino, ki zelo prizadene podjetja, v času neke večje recesije pa je vsaka zamuda pri plačilih lahko seveda usodna. Zato bom predlagal, da se v okviru ukrepov, ki jih bo načrtovala vlada, preveri tudi možnost, da posežemo z ukrepi na področje sodne izvršbe. Sodna izvršba je namreč ena od rakavih ran našega pravosodja. V fazi izvršbe se trenutno nahaja 250.000 nerešenih zadev. To je malo manj kot polovica vseh nerešenih zadev pred slovenskimi sodišči in na tem področju pravosodno ministrstvo predvideva korenito modernizacijo izvršilnega postopka, njegovo skrajšanje, njegovo elektronsko posodobitev.
Koalicijski sporazum predvideva tudi oblikovanje posebne skupine strokovnjakov za kazensko pravo, ki naj bi preučila stanje in predlagala ministrstvu za pravosodje ustrezne spremembe pri noveliranju kazenskega zakonika. Znano je, da ima ta kazenski zakonik nekaj večjih pomanjkljivosti, lahko bi rekli kar napak, za katere želimo, da bi eksperti ugotovili, na kakšen način te napake sanirati. Ali z neko krajšo interventno spremembo kazenskega zakonika ali na kakšen drug način.
Naštel sem vam samo nekaj od teh nalog, seveda pa je še vrsta drugih. Predstavljam si, da se bomo v polnem zamahu lotili teh nalog, ko bomo imeli zapolnjeno kadrovsko ekipo. Ta trenutek moj kabinet še ni zapolnjen, nima še vseh svetovalcev za vsa področja. To je tudi ena od prioritetnih nalog, ki jo zdaj izvajam.
Kako boste presekali ta gordijski vozel s plačnim sistemom, s sodniškimi plačami in tudi plačami državnih tožilcev in državnih pravobranilcev?
Poskušal se bom srečati z vsemi pomembnejšimi akterji v sodstvu, torej s predsednikom vrhovnega sodišča, predsednico sodniškega društva, generalno državno tožilko, in z njimi preveriti, kakšne so možnosti za to, da se ta sodniška stavka zaključi. Ne, da bi ob tem že imeli tudi končne rešitve glede plačne reforme. Gre namreč za to, da pričakujem, da se bomo v teh pogovorih strinjali, da je smiselno počakati na odločbo ustavnega sodišča o tej zadevi. Ustavno sodišče po mojih podatkih to zadevo obravnava prioritetno in pričakovati je, da bo dokončno odločilo o tej zadevi še letos. Na ta način bo tudi lažje pripraviti ustrezno spremembo predpisov, seveda ob upoštevanju kriterijev in pravnega mnenja, ki ga bo zavzelo ustavno sodišče, če bo ugotovilo, da je sedanji plačni sistem v neskladju z ustavo. Če pa tega ne bo ugotovilo, pa prav tako, kajti tudi v tem primeru nam bodo stališča ustavnega sodišča dobro vodilo za morebitne korekcije tega sistema. Upam, da bi lahko dosegel dogovor s sodniki, da tudi formalno zaključijo s stavko še letos.
Prav glede vaših izjav v zvezi s sodniško stavko in predlogov, kako naj jo sodniki zastavijo, so bili kritični v SDS in pozvali Boruta Pahorja, naj umakne vašo kandidaturo za pravosodnega ministra. Kako komentirate te očitke in kako kot pravosodni minister gledate na te svoje izjave?
Moje stališče glede tega vprašanja se ni nič spremenilo tudi zdaj, ko sem minister. Že takrat, ko sem bil sodnik, sodniške stavke nisem podpiral. Omenili ste korespondenco s predsednico sodniškega društva. Menil sem, da bo imela stavka, ki bo prizadela navadne državljane, negativen učinek na zaupanje javnosti v sodnike. Zato se mi je zdelo, če že tako ostra zahteva po stavki, ki se je takrat nakazovala in se je tudi uresničila, potem naj sodniki ne prizadenejo tistih, ki s tem plačnim sistemom nimajo nič skupnega in tudi niso odgovorni zanj. Ampak naj razmislijo o tem, ali lahko prizadenejo državo kot delodajalca. In zato tudi ta predlog.
Meni se je očitalo, da sem vplival na odločitve sodnikov, da se jim naročal, kaj naj storijo. To ni res. Zelo jasno namreč v tistem dopisu piše, da je šlo za moje mnenje. Takšnih dopisov je bilo preko 500. Sodniki so izražali svoja mnenja, glavni odbor pa je bil tisti, ki je moral narediti selekcijo med vsemi temi mnenji in se potem odločiti za ukrepe. Kot veste, se je kasneje odločil za stavko, odločil se je za selektivno stavko, za stavko v določenih vrstah zadev, med drugim tudi v tistih, v katerih sem jaz omenil, da bi bila možna sodniška stavka, ampak še mnogo širše. Stavka je šla potem še mnogo širše od tega.
Prejšnji pravosodni minister Lovro Šturm je julija letos izjavil, da so razlogi za sodniško stavko politični. Tedaj je omenil, da se sodniki 11 let niso menili za plače, sedaj pa stavkajo. Kako komentirate njegovo izjavo?
Ne bi želel komentirati izjav bivšega pravosodnega ministra. Tudi zato ne, da ne bi kdo tega narobe razumel. Mislim, da so sodniki tako prvič kot drugič upravičeno izpostavili problem ustavnosti te ureditve. Ustavno sodišče jim je prvič dalo prav. Mislim, da je precej verjetno, da se bo tudi drugič izkazalo, da je taka plačna reforma v neskladju z ustavo.
Nekako se prepleta stavka, mnenje javnosti o sodnikih. Javnost nima prav dobrega mnenja o sodstvu, po drugi strani pa tudi ravnanje države, politike, državnega zbora kaže na to, da pravega spoštovanja ustavnosodnih in siceršnjih odločitev sodišč ni prav veliko. Kaj boste lahko naredili na tem področju, kjer vas morda čaka najtežja naloga?
Se strinjam z vami, da je to ena najtežjih nalog, ki pa je zelo konkretna. Sodne odločbe je treba izvršit. To je pravzaprav bistvo pravne države, da zlasti politična oblast spoštuje sodne odločbe tudi takrat, kadar ji te odločbe ne ustrezajo. Zato tudi zaveza koalicijskih partnerjev v novi vladi: prvič, da bomo najprej realizirali vse neuresničene ustavne odločbe, kjer je prišlo do nekih res hudih zamud pri uresničevanju, in drugič, da bomo v bodoče striktno uresničevali ustavne odločbe v rokih, ki jih določi ustavno sodišče. To sta dve pomembni zavezi.
Operativno pa bo morala vlada sprejeti načelen dogovor o tem, ali bomo določili nekoga, ki bo neke vrste skrbnik ustavnosti na tem področju, ali bomo pustili sistem tak, kot je bil doslej, ko je vsako ministrstvo, na katerega se je nek protiustaven predpis nanašal, bilo odgovorno za samostojno uresničitev te odločbe. Skrbnik ustavnosti bo zadolžen za to, da bo imel evidenco, da bo spremljal, da bo opozarjal ministrstva, da bo usklajeval morebitne probleme. Jaz mislim, da bi bila tu potrebna določena koordinacija, in pričakujem, da bi to koordinacijo lahko opravljal pravosodni minister.
Lahko tudi kot pravosodni minister kaj storite za dvig ugleda sodstva med državljani?
Mislim, da je temeljna funkcija politične oblasti najprej ta, da da zgled državljanom. Če se bomo sami začeli obnašati tako, kot to pričakujemo od državljanov, potem bomo imeli vso legitimno pravico, da to terjamo tudi od državljanov. In obratno, če sami tega ne bomo počeli, potem seveda ni korektno, da to terjamo od drugih, zato je pač treba začeti pri sebi. Od tod tudi ideja, da spoštujemo sodne odločbe. Omenil sem že, da imamo v Sloveniji problem z izvrševanjem tudi sodnih odločb, ne samo s strani države, tudi s strani državljanov, zato pa imamo toliko zadev v izvršbi. Mislim, da imamo v tem pogledu še precej rezerv, kako zagotoviti višjo stopnjo spoštovanja pravnega reda.
Kot predsednik odbora LDS za pravosodje ste predstavili strateški program modernizacije sodstva. Ste uspeli v koalicijski sporazum vnesti tudi del tega? Kakšno je razmerje med tem, kar ste načrtovali kot najverjetnejši kandidat za pravosodnega ministra, in tem, kar boste zdaj poskušali uresničiti na novem delovnem mestu?
Mislim, da je kar dobršen del programa naše stranke v zvezi z modernizacijo pravosodja prenesen v koalicijski sporazum, samo jezik je nekoliko manj določen. Vendar po drugi strani se zelo jasno vidi, katere prenove postopkov se bomo lotili in v katerih zakonih, katere nove institute bomo uvedli in v katerih zakonih, kako bomo izvedli projekt e-pravosodje, ki je pomemben del modernizacije, torej informacijska podpora delovanju vseh pravosodnih organov. Pod modernizacijo štejem tudi uvedbo sodnega managementa, tudi to smo zapisali v koalicijski sporazum, predvideli smo celo upravne direktorje sodišč, ki jih danes še nimamo. Večina stvari, ki so bile nekoliko bolj razdelane v programu LDS in zaradi tega obširne, je prenesenih v ta koalicijski sporazum in mislim, da ima prav poglavje o pravosodju najmočnejši vložek s strani LDS v koalicijskem sporazumu, To pa je tudi velika zaveza in odgovornost, da se to, kar smo se dogovorili, tudi izpolni. Jaz sem s temi zavezami zadovoljen, ker nam dajejo realne možnosti, da naredimo določen preboj.
Poleg javnih uslužbencev v pravosodju so tukaj še odvetniki in notarji. Tudi njihov minister ste in na tem področju je bilo v preteklem mandatu nekaj nepriljubljenih potez. Na kakšen način boste vi delovali, da bo najbolje za državljane?
V torek sem iz procedure umaknil podzakonski akt, ki ga je pripravil še prejšnji minister in se je nanašal na odvetništvo, ker sem ocenil, da ni nobene zakonske podlage za tako normativno urejanje poslovanja odvetnikov, na kar je tudi izrecno opozorila zakonodajnopravna služba vlade, pa je prejšnji minister kljub temu šel v medresorsko usklajevanje. V zvezi z odvetništvom in notariatom želim izpostaviti, da gre za samostojni službi, ki delujeta v javnem interesu, in te službe morajo ohraniti in krepiti svojo strokovno avtonomnost. Tukaj politika nima kaj početi s svojim pretiranim vmešavanjem, tudi s pretiranim reguliranjem ne. Znano je, da je glede zakona o odvetništvu in zakona o odvetniški tarifi sprožen ustavni spor, in tudi glede tega vprašanja upam, da lahko pričakujemo hitro odločitev ustavnega sodišča. Sam koalicijski sporazum sicer predvideva ureditev razmer na tem področju tako, da se ohrani samostojnost odvetništva, kakršno je naše odvetništvo imelo zadnjih 100 let.
V koalicijski pogodbi je omenjeno prekomerno bogatenje, verjetno tudi nekako povezano s preganjanjem gospodarskega kriminala. Kako vidite prioritete na tem področju?
Ministrstvo za pravosodje lahko podpira delovanje organov pregona na način, da jim omogoča, da z ustreznimi predpisi, tako procesnimi kot materialnimi, lahko izpeljejo postopke, ki jih vodijo, da jim zagotavlja ustrezno materialno podporo za vodenje teh postopkov, da jim zagotavlja ali pa vsaj pomaga pri ustreznem zaposlovanju zlasti specialistov. Potem je tu pomoč pri usposabljanju tako tožilcev kot sodnikov. In to dvojnem usposabljanju, tistem, preden dobijo trajni mandat, ki ga do zdaj Slovenija še ni imela in upam, da ga bo v našem mandatu dobila, in kasneje, ko gre za specializacijo znotraj določenega področja. To so vse področja, kjer ima ministrstvo določene pristojnosti in na ta način je mišljena tudi podpora delovanju organov pregona.
Ste zastavili tudi konkretne zakonske rešitve, ki bi olajšale pregon organiziranega kriminala in prekomernega bogatenja?
V tem smislu nameravam nadaljevati že začeto delo prejšnjega ministra Šturma in sicer zlasti velike spremembe zakona o kazenskem postopku. Velike spremembe zato, ker se predvidevajo poenostavitve, skrajšanja, uvajajo se povsem novi instituti, ki jih naše procesno kazensko pravo doslej ni poznalo. Ampak vse je naravnano na to, da tožilci ne obravnavajo bagatelne kriminalitete, če to res ni nujno potrebno, da jim zato ostane več časa in več virov za obravnavanje bolj nevarnih kaznivih dejanj. Hkrati pa, da imajo tudi takrat, ko obravnavajo nevarnejša kazniva dejanja, na razpolago institute, ki jim omogočajo, da se postopki lahko hitro zaključijo. Eden od teh je priznanje krivde s strani obdolženca, ki v zameno lahko dobi znižano kazen zapora, potem so tu pogajanja o obtožbi, kjer bi se obramba in tožilstvo lahko pogajala o tem, katerega kaznivega dejanja bo nekdo obtožen, pogajanja o kazni, kjer se pogajajo o višini kazni, in še vrsta drugih institutov. Vse to bo imelo neposreden vpliv ne samo na pregon gospodarskega kriminala, ampak kriminala nasploh.
Ministrstvo za pravosodje je na koncu prejšnjega mandata pripravilo predlog besedila zakona o povračilu vojne škode iz druge svetovne vojne. Kaj boste storili s tem predlogom zakona? Ga boste dali v nadaljnjo obravnavo?
To vprašanje mi je postavil eden od poslancev že na zaslišanju v parlamentu. In takrat sem opozoril, da sam ne pričakujem, da bi bil problem v tem, kdo so morebitni upravičenci po tem zakonu za izplačilo teh odškodnin. Pač pa, da se bojim, da je veliko vprašanje, ali si Slovenija ta trenutek lahko privošči takšna izplačila glede na ocenjene vrednosti, ki se gibljejo med 480 do 560 milijonov evrov.
Če upoštevamo ekonomsko situacijo, v kateri smo oz. v katero očitno gremo, je to veliko vprašanje. Tako da si ne upam ta trenutek ničesar napovedovati. Tudi nisem na to temo opravil pogovora s tistimi na pravosodnem ministrstvu, ki so se s tem vprašanjem posebej ukvarjali. V vsakem primeru bo pa to dogovor, ki ga bo morala sprejeti vlada, in verjetno bo eno od pomembnih besed imel tudi finančni minister.
Ali obstaja možnost, da bi to škodo poplačali Avstrija ali Italija? Na zaslišanju v DZ ste omenili, da se je o tem govorilo tudi pri oblikovanju koalicijskega sporazuma.
Bilo je nekaj govora o tem. Vzpostavilo se je vprašanje, ali je to moč še odpirati, recimo v razmerju do Nemčije. Tam je bilo rečeno, da je teoretično to možno odpirati, čeprav so Nemci enkrat že dali jasno vedeti, da je ta zadeva zanje zaključena. Tako da več od tega ne bi upal reči. Konec koncev gre lahko za zelo občutljivo zunanjepolitično vprašanje, če to odpiramo v razmerju do drugih držav.
Ali načrtujete kakšne spremembe glede sektorja za popravo krivic in za narodno spravo in Študijskega centra za narodno spravo?
Moram se najprej zelo podrobno seznaniti, ne samo s tem sektorjem, ampak tudi z ostalimi sektorji ter direktorati. Zlasti z vidika tega, kakšne so njihove naloge in koliko ljudi opravlja te naloge. In to zato, da bi se pozneje lahko odločil, kaj to pomeni za naprej. Ta trenutek vem samo to, da ta sektor obstaja. Nisem še imel možnosti obiskati tega sektorja in se srečati z zaposlenimi, tako, da me to še vse čaka.
