"Izvolili smo dobro vlado," o imenovanju ministrske ekipe premiera Boruta Pahorja pravi Gantar. Meni, da gre za dobro kombinacijo izkušenih politikov pa tudi ljudi, ki so v politiki novi. Prepričan je, da bo to razmeroma kompetentna vlada, ki pa bo takoj na začetku brez uvajalnega časa postavljena pred odgovorne preizkušnje, predvsem kar zadeva konkretne ukrepe pri reševanju finančne in gospodarske krize.
Tudi dogajanje v državnem zboru bodo v prihodnjih 14 dneh zaznamovale obravnave teh ukrepov. O napovedih premiera Pahorja, da mora spričo gospodarskih razmer politika delovati kot reprezentanca, pa Gantar ugotavlja, da je pri tem vendarle razlika med državnim zborom in vlado. "V imenu strnjenja vrst ne moremo prisiliti opozicije, da bi se odrekla svoji ustavni in siceršnji vlogi," pravi. A po njegovem mnenju bodo šli ukrepi glede gospodarske krize vendarle mimo klasičnih delitev koalicija - opozicija ali celo ideoloških delitev.
Sam bi želel v parlamentu vzpostaviti razmere in vzdušje, ki je diaološko, ne pa toliko vezano na vlogo, moč in pomen pozicije in opozicije. "Koliko mi bo to uspelo, bomo videli," napoveduje. Vsekakor pa se mu zdi, da bo vzdušje v parlamentu odslej nekoliko bolj sproščeno.
Na očitke nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše o koncentraciji oblasti ene politične opcije Gantar odgovarja da Janša "gleda na politično sceno v Sloveniji z Lune, v zelo nediferencirani obliki". Poudarja, da sedanja koalicija "ni nikakršna enotna stranka, saj so znotraj koalicije zelo različne politične opcije in perspektive, ki so se povezale z nekim določenim programom, ki ga opredeljuje koalicijski sporazum". "To bipolarno gledanje na slovensko politično sceno je po mojem mnenju zelo napačno. Z mojega stališča se je treba upreti temu, da bi se slovenska politična scena zreducirala samo na dva pola in da ne bi imeli neke mavrice različnih pogledov," poudarja.
V sedanjem mandatu v državnem zboru lahko pričakujemo, da bo opozicija močna in ostra, kar pa po mnenju predsednika parlamenta ni slabo. Po drugi strani pa tudi drži, da se opozicija legitimira skozi javno mnenje in se, če uporablja preveč ostre metode in ukrepe opozicijskega boja, sama sebe diskreditira, meni Gantar. "Ne morete vsak teden razpisati interpelacije. S tem dejansko škodujete sami sebi, ker diskreditirate institucijo interpelacije."
Predsednik DZ zagotavlja, da bo z upoštevanjem poslovniških pravil ščitil tudi opozicijo. "Brez raznih trikov, ki se vežejo na zmanjševanje časa ali določanja časa za razpravo." Pomembno se mu zdi, da opozicija ne postane zaradi dejstva, da nima večine, razočarana in se potem ne posveti svoji nalogi. "Da ne reče: saj nič ne pomaga, vse je bob ob steno. Takšni situaciji bi se rad izognil."
Državni zbor se lahko reduciranju na vlogo "glasovalnega stroja" izogne s sprejemanjem dobrih predlogov opozicije, je prepričan Gantar. "Problem ni v samem preglasovanju, problem je, ali je ob tem potekala neka diskusija, v kateri se je res razpravljalo o določenih možnih rešitvah," poudarja. Tudi ob ukrepih, ki jih bo spričo gospodarskih razmer treba sprejeti hitro, bo treba po njegovem mnenju voditi ustrezno razpravo. "Ne vidim nekega zunanjega razloga, ki bi preprečeval resno diskusijo v parlamentu," pravi.
V zvezi z zagotavljanjem avtonomije zakonodajne veje oblasti v odnosu do izvršilne Gantar ugodno okoliščino vidi v dejstvu, da ne prihaja iz največje vladne stranke. Poleg tega pa predsednik DZ ne namerava dovoliti, da se parlamentu na hitro vsiljujejo določene rešitve, za katere ne more kar tako prevzeti odgovornosti. "Predloge, ki pridejo z vlade, mora parlament res obravnavati kot samostojno telo, ne pa kot neke vrste podaljšek," poudarja.
Gantar podpira izraženo namero predsednika vlade, da bodo on in njegova ministrska ekipa bolj navzoči v parlamentu. Sam sicer na to ne more vplivati, a jih bo k temu, če bo opazil, da se v parlamentu redko pojavljajo, vendarle pozval. "Tudi v tem odnosu velja načelo sorazmernosti: tako kot oni obravnavajo nas, bomo tudi mi njih."
Glede očitkov o imenovanju nove generalne sekretarke državnega zbora Gantar opozarja, da se je prejšnjemu generalnemu sekretarju mandat iztekel hkrati z mandatom bivšega predsednika DZ. Sam pa je na tem mestu videl človeka z drugačnimi kvalifikacijami in tudi pogledi. "Povsem gotovo je, da je bila ta izbira v tem smislu zaželena in do določene mere nujna," je prepričan Gantar, ki meni, da mora imeti predsednik DZ pri izboru sekretarja zelo pomembno vlogo.
Predsednik parlamenta sicer zagovarja stališče, da je bolje, da se v parlamentu pove kaj preveč kot premalo. Mejo med še sprejemljivo in nesprejemljivo razpravo je sicer vnaprej težko določiti, je pa odgovornost predsedujočega, da zna ustaviti polemiko, ko gre v smer osebne diskvalifikacije sogovornika. Gantar opaža, da so bile v preteklem mandatu reakcije v posameznih primerih nestrpnega govora premalo odločne.
Gantar ima sicer zadržke do uveljavitve parlamentarnega etičnega kodeksa. "Etični kodeks najpogosteje kršijo tisti, ki ga napišejo," je prepričan predsednik DZ in ob tem opozarja na ravnanje prejšnje vlade, ki je sprejela etični kodeks in ga po njegovem mnenju sama še največkrat kršila. "Včasih je etični kodeks samo alibi za neetično obnašanje," pravi.
Največji razlog za nizek ugled parlamenta je sicer po Gantarjevem mnenju "preprosto v tem, da ljudje gledajo parlament samo kot prizorišče sporov, konfliktov, očitanj, polemik, včasih celo neokusnih polemik, in ne vidijo vrsto drugih stvari". Ljudem bo po njegovih besedah treba pojasniti, "da je normalno, da se ljudje v parlamentu tudi prepirajo, in da bo problem takrat, ko se ne bodo več prepirali".
O odhodu poslanca Franca Pukšiča iz poslanske skupine SDS Gantar ne želi soditi, saj se ne želi spuščati v notranje zadeve poslanskih skupin. Zagotovil pa je, da bodo Pukšiču omogočili normalno poslansko delo in mu nudili strokovno pomoč, pomembno pa je tudi, ali bo zaradi njegovega izstopa prišlo do sprememb v parlamentarnih delovnih telesih.
Predsednik DZ namerava, če bo treba, v DZ začeti z usklajevanji o temah, ki potrebujejo širše soglasje, denimo vojnih zakonih ali spremembah volilne zakonodaje. Glede vojnih zakonov ocenjuje, da bi v tem mandatu "uspeli priti blizu".
Sam pa se zavzema tudi za ustavne spremembe glede imenovanja vlade. Meni, da v javnosti in tudi državnem zboru obstaja "splošno razpoloženje, da bi nemara bilo vendarle treba racionalizirati volitve vlade". S pobudo za skrajšanje rokov za izvolitev vlade bo začel sam, še prej pa se posvetoval z ustavnopravnimi strokovnjaki, je napovedal.
Gantar bi težko odgovoril na vprašanje, kaj storiti z državnim svetom. Kot pravi, je že ob sprejemanju ustave nasprotoval takšni sestavi državnega sveta, "ki je nekaj med regionalnim reprezentiranjem in zagovarjanjem korporativnih interesov". Ne strinja se sicer s tistimi, ki menijo, da bi bilo treba državni svet ukiniti, lahko pa bi - če bo prišlo do vzpostavitve pokrajin - dobil funkcijo zastopanja pokrajinskih interesov.
Seje parlamentarnega odbora za zadeve EU bi po Gantarjevem mnenju morale biti javne. Jasno je sicer, kot pravi, da morajo biti točke, kjer se obravnavajo pogajalska izhodišča RS v organih EU, zaprte za javnost, vse ostale pa bi morale potekati pred odprtimi vrati.
Na vprašanje, ali se mu zdi primerno, da nadomestni poslanec ne sprejme poslanskega mandata, pa Gantar odgovarja: "Če zakon to omogoča, ga ne smemo obsojati." A dodaja: "Drugo pa je, da se postavi vprašanje kredibilnosti takšnega kandidiranja. To je vprašanje, kako bo ta politična stranka znala to pojasniti svojim volivcem".