Revija Reporter

Slovenija stran 2986

Sovražniki iz Reporterja

Sovražniki iz Reporterja

Prejšnji ponedeljek se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi. Na uredništvo Reporterja sta prišla dva policista v civilu iz oddelka za gospodarsko kriminaliteto (!) v Ljubljani vročiti vabilo naši novinarki Biserki Karneža Cerjak na zaslišanje, ki bo ta ponedeljek 24. novembra ob 14. uri. Vabilo bi lahko s policije poslali tudi po pošti, a so se s svojim prihodom raje odločili za demonstracijo moči, ki jo ni mogoče razumeti drugače kot poskus discipliniranja novinarjev Reporterja. Biserko Karnežo Cerjak želijo zaslišati v vlogi osumljenke zaradi napisanega članka o celjskemu županu in predsedniku SLS Bojanu Šrotu. Slednji je našo novinarko ovadil, na tožilstvu pa so, namesto, da bi njegov predlog za kazenski pregon zavrgli že iz procesnih razlogov, na Reporter poslali policijo. Organi pregona so namreč (ne)vede spregledali sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2005, ki določa, da se lahko kazniva dejanje zoper čast in dobro ime storjena v zvezi z županovim opravljanjem službe, lahko preganjajo le z zasebno tožbo. Toliko o strokovnosti slovenskega tožilstva in policije. Še isti dan zvečer je sledil nov napad dinastije Šrot na Reporter. Županov brat Boško je v oddaji Polemika nacionalne televizije pisca tega uvodnika z imenom in priimkom označil za njegovega zapriseženega sovražnika št. 3. Prvi naj bi bil ekonomist Jože P. Damijan, drugi ljubljanski župan Zoran Janković, tretji Silvester Šurla, četrtega pa ni navedel, ker ga je prekinila voditeljica oddaje. Zakaj naj bi bil urednik Reporterja njegov zapriseženi sovražnik in kdo se skriva pod številko štiri, Šrot tudi v naslednjih dneh ni želel odgovoriti na naša pisna vprašanja. Dejstvo je, do podpisani pod ta uvodnik z laškim tajkunom nikoli v življenju nisem imel nobenega opravka, niti govoril z njim nisem nikoli. Lani sem ga le pisno prosil za intervju, a mi na prošnjo ni niti odgovoril. Kot urednik in novinar pa imam najbrž pravico do svojega mnenja o tako kapitalsko močni in vplivni osebi kot je Boško Šrot. Razen, če si slednji morda ne domišlja, da živimo v dobi enoumja. Ko bi morali vsi misliti na način, ki bi ga kot edino pravilnega in dovoljenega določalo Šrotovo časopisje. Če ne trobiš v isto smer, si potem pa kar zapriseženi sovražnik!? Gre za totalitaren vzorec, poznan iz mračnih časov zgodovine, ki je očitno še kako blizu tudi Bošku Šrotu. Namesto, da bi kriminalisti iz oddelka za gospodarski kriminal, preiskovali nečednosti v katere so vpletena Bojan in Boško Šrot, preiskujejo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ki jih naj bi v vlogi osumljenke zagrešila Reporterjeva novinarka. S tem, ko je v članku javnost in organe pregona, ki bi morali na te stvari postati pozorni po uradni dolžnosti, opozorila na nepravilnosti na celjski občini. Istočasno smo lahko v petkovih Financah prebrali, da se vložene ovadbe proti Bošku Šrotu zaradi sumov gospodarskega kriminala ne premaknejo nikamor. Da se njegovega primera vsi otepajo, zaradi česar že nekaj mesecev neuspešno potuje med Ljubljano in Celjem. Sprenevedanje celjskih organov pregona naj bi policijo spravljalo močno ob živce. Dan pred tem, ko so te škandalozne informacije prišle v javnost, se je novopečeni predsednik vlade Borut Pahor na ves glas pridušal, da se bodo brezkompromisno borili proti gospodarskemu kriminalu, tudi proti davčnim utajevalcem in obljubljal, da mu na kraj pameti ne pade, da bi zamenjal generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Vsej slovenski javnosti se je pohvalil tudi, da je obiskal varuha konkurence Janija Soršaka. Da je bil pri njem prvič, zadnjič in nikoli več in ga ob svojemu obisku prosil, naj mu javi sak morebiten poskus šikaniranja. Žal lahko še enkrat ugotovimo, da so eno sladke in javnosti všečne besede, drugo pa dejanja. Ena prvih potez sedanje vladajoče koalicije in to še pred potrditvijo Pahorjeve vlade v parlamentu je bilo izglasovanje državnih poroštev za tajkunske kredite. Toliko o tem, kdo bo komu stopil na prste.

Številka 28, leto 2008

Številka 28, leto 2008

Kazalo Zgodba tedna Več vprašanj kot odgovorov Borut Pahor je že v mandatarskem govoru dejal, da ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je ostalo tudi po zaslišanjih ministrskih kandidatov in petkovem ustoličenju devete slovenske vlade. Še več, po zaostrovanju grožnje gospodarske krize se je občutek negotovosti in razvrednotenja pomena koalicijskega sporazuma, ki je v pomembnih delih hitro zastaral, le še povečal. Za mnenje o Pahorjevi ministrski ekipi smo prosili zgodovinarja Staneta Grando, ekonomista Rada Pezdirja in sociologa Mateja Makaroviča. Intervjuji Intervju: Franc Kangler, mariborski župan Javno pismo Boška Šrota proti njemu, ki ga je objavil Večer, razume kot preusmerjanje pozornosti od prodaje mariborske časopisne hiše. Kot mariborski župan nasprotuje prodaji Večera tujcem in pravi, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da še naprej ostane v slovenski lasti. Najraje bi videl, da bi bila Večerova lastniška sestava razpršena. Če bo Šrot prodal Mercator tujcem, se po Kanglerjevem mnenju potem lahko izseli iz Slovenije. Pravi, da je na polovici županskega mandata izpolnil vse predvolilne obljube. Zdaj razmišlja, da bi se po 16. letih aktivne politike umaknil v gospodarstvo. Zagotavlja, da nima rezervirane službe v Pivovarni Laško ali njenih povezanih družbah. mag. Andrej Vizjak, poslanec SDS Zdaj že bivši gospodarski minister ne verjame, da bo Pahorjeva vlada nadaljevala boj proti tajkunom. Prepričan je, da bo spremenila organiziranost urada za varstvo konkurence zato, da bo zamenjala sedanjega predstojnika Janija Soršaka. Pojasnjuje, zakaj se boj proti gospodarskemu kriminalu začel šele zadnje leto in kakšno vlogo je pri Mercatorju imela nekdanja državna sekretarka Andrijana Starina Kosem. Svojemu nasledniku očita, da je na predstavitvi povedal premalo konkretnih ciljev in ukrepov, da bi jih dosegli, poleg tega bi se on lotil gospodarske krize drugače. Robert Friškovec, zaporniški duhovnik Kot kristjan in duhovnik, kot preprost človek, ki opravlja svoje poslanstvo, prihaja med ranjene duše. Poleg zapornikov in brezdomcev se je na svoji poti srečal z bolniki z aidsom ter obiskal številne zapore v sosednji Italiji in svetu. Delo edinega dušnega papirja v slovenskih zaporih ne razume kot pomoč, saj želi biti le sopotnik, del velike družine ljudi z roba. Prepričan je, da je bolje prižigati majhno luč, kot preklinjati temo, prav zato je v tednu zaporov znova predstavil zdaj že dolgoletni projekt centra Ecce homo (Glejte, človek!), ki bi združeval osem različnih programov Zaporniškega vikariata. V njem naj bi bili nastanjeni nekdanji zaporniki in zapornice, ki se po odpustu iz zapora znova znajdejo na brezpotju. Slovenija Lovci na Zidarja Prejšnji teden so kriminalisti znova preiskovali sporne posle gradbenega tajkuna Ivana Zidarja in opravili hišno preiskavo pri njegovih najožjih sodelavcih in pajdaših. Neuradno naj bi preiskovali poslovanje SCT prek neobstoječih podjetij, prek katerih naj bi neznano kam poniknilo osem milijonov evrov, od katerih niso bili plačani davki, verjetno pa so bila ta sredstva uporabljena za lastninjenje podjetja. Čeprav je bilo poročilo posebnega davčnega urada znano že maja, so kriminalisti opravili preiskavo šele dva meseca po volitvah. Morda je tako bolje, saj so v sporne Zidarjeve posle znova vpletli zdaj že bivšega premierja Janeza Janšo. Reportaža Gana Vožnja z avtobusom iz Burkine Faso v Cape Coast v Gani je moja najbolj dolgočasna in morbidna afriška izkušnja. Traja 24 ur in med vožnjo ne vidiš prav ničesar zanimivega, kar bi bilo vredno dvakrat pogledati. Tako prideš na cilj na smrt utrujen, izčrpan od dolgega sedenja in televizorja, ki ves čas predvaja najbolj abotne nigerijske nadaljevanke, nastavljene na najvišjo jakost. Po desetih, dvanajstih urah neznosnega kričanja me je prijelo, da bi tudi jaz začela kar tuliti! Poleg tega si popolnoma dehidriran, ker si ne upaš ne piti ne jesti. IME TEDNA Samuel Žbogar SLOVENIJA Ropovo darilo tajkunom Kriminalisti nad novinarko ZGODBA O USPEHU Peč, ki spet vleče PRO & CONTRA Skrivnost visoke mode: Vesna Knific Levič in mag. Stanka Blatnik DENAR Zlata mrzlica TRIBUNA dr. Peter Starič GLOBUS Šolstvo, stranski učinek krize v Italiji ZDRAVJE Invazija virusov TEHNIKA Ko tonejo veliki AVTO Volvo XC60 KULTURA Kitajska tektonska prelomnica ESTRADA Stanka Blatnik in  Vesna Nisha Dolinar Sonja Javornik: Strast ali Klic v sili FILM Ljubezen v Barceloni ŠPORT Sever slabši od juga KOLUMNE Boštjan M. Turk: Siva pot Vinko Vasle: Margarina in patriotizem Rado Pezdir: Kdo je koga? Saša Veronik: Zvezda na slovenskem kulinaričnem nebu