Državni zbor je z 48 glasovi za in 30 proti sprejel novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, s katero naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih. Ob tem so poslanci zavrnili dopolnila SDS, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa.
Po besedah ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal je namen zakona, skladno z vrsto odločb ustavnega sodišča in v duhu slovenske ustave, celovito urediti tisti del krivic izbrisanih prebivalcev, ki se nanašajo na njihov odvzet status izpred 18 let.
Novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji ureja položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa. Sprejeta novela določa pogoje, pod katerimi lahko tujec, ki je bil na dan 25. junija 1991 državljan druge republike nekdanje SFRJ in ki dovoljenja za stalno prebivanje v naši državi še nima, pridobi dovoljenje za stalno prebivanje.
Določa tudi, v katerih primerih se šteje, da so imeli državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj.
Novela tudi določa merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja v Sloveniji, na novo pa je urejena tudi izdaja dovoljenja za stalno prebivanje tudi za otroke izbrisanih, je pojasnila ministrica.
Sprejeti predlog vsebuje tudi določbo, po kateri se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje. Gre za osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva.
Zakonsko novelo so danes podprli poslanci koalicijskih SD, Zares, LDS in DeSUS, nasprotovali pa v opozicijskih SDS, SLS in SNS. Ves čas razprave so v koaliciji poudarjali, da je treba po 18 letih vendarle popraviti storjene krivice izbrisanim, v opoziciji pa so vztrajali, da bo zakon podlaga za izplačevanje odškodnin in bo omogočil pridobitev pravic "agresorjem in špekulantom".
V SDS so zato predlagali nekaj dopolnil, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa. Med drugim so predlagali, da bi izbrisani lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje od dne, ko jim je bila izdana odločba, in ne od izbrisa, poleg tega pa bi bili do statusa upravičeni le, če so kadar koli zaprosili za dovoljenje za stalno prebivanje. Poleg tega bi v SDS v zakon zapisali, da do povračila škode ne bi bili upravičeni izbrisani, ki niso vložili nobene vloge, in tisti, ki so "aktivno sodelovali v agresiji zoper Slovenijo".
Poslanska večina je vsa vložena dopolnila zavrnila, saj so v koaliciji menili, da želijo predlagatelji z njimi izničiti vsebino ugotovitev ustavnega sodišča.
Sprejeti zakon naj bi sicer predstavljal zadnjo fazo urejanja področja izbrisanih, ki ostaja nerešeno že 18 let. Tedaj je namreč država 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v "pasivno" evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni.
Med 25.671 izbrisanimi si jih je sicer po podatkih notranjega ministrstva do januarja lani 7313 pridobilo slovensko državljanstvo, 3630 pa dovoljenje za stalno prebivanje. Še vedno pa je 13.426 takšnih, ki v Sloveniji nimajo urejenega statusa. Za njih notranje ministrstvo tudi nima podatkov, kje danes prebivajo.