Slovenci smo se v zadnjih tednih identificirali s športniki. In narobe. Športniki odhajajo in prihajajo, ostajajo pa sive eminence. Kakšna je mreža vplivanja »športne lože«?
V središče športnega omrežja smo postavili koga drugega kot Janeza Kocijančiča. Je prvi in zadnji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Na položaju krovne olimpijske organizacije je že od leta 1991.Vnovič Kocijančič
Lani je predsednik olimpijskega komiteja napovedal odhod, rekoč, da je »napočil čas za umik«, a kaže, da te olimpijske igre ne bodo zadnje. Že nekaj časa ga po njegovih besedah obiskujejo sodelavci iz različnih športnih panog in nagovarjajo k vnovični kandidaturi. Volilna skupščina bo decembra, javnosti pa namerava svojo odločitev sporočiti v prihodnjih mesecih.
Mož se je pred leti gibal v gospodarskih krogih (članstvo v nadzornem svetu Istrabenza) in bil več let prek »civilnodružbenega« olimpijskega komiteja predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Ker je bil do leta 1997 predsednik Združene liste socialnih demokratov (nekdanje zveze komunistov), je ta politično-partijska kontaminiranost le vzbudila nelagodje tudi v vrstah levoliberalnega tabora. V času Janševe vlade je bila najbolj udaren argument pri spreminjanju zakona o RTV Slovenija. Takratna opozicija pač ni mogla zagovarjati civilne družbe v programskem svetu RTV, na čelu katere so postavili nekdanjega predsednika stranke.
Kocijančič je ustanovni član Foruma 21. Še vedno je član izvršilnega odbora smučarske zveze (je predstavnik te zveze v olimpijskem komiteju), ki jo sicer vodi Stane Valant, prvi človek v NFD Holdingu. Sredi leta 2008 je bil Kocijančič kot nekdanji dolgoletni predsednik smučarske zveze (od leta 1974) vnovič z dveletnim mandatom imenovan v predsedstvo mednarodne smučarske zveze (FIS).
VEČ V TISKANI IZDAJI
