Prijavljeni ste kot
21. okt. 2010
Na policiji so s pojasnili o preiskavi sumov kaznivih dejanj v primeru obnove hiše vodje kabineta predsednika vlade Simone Dimic zelo skopi. Za STA so tako danes pojasnili le, "da bo policija v omenjenem primeru preučila vse sume nepravilnosti, ki imajo znake uradno pregonljivih kaznivih dejanj". Pregon zaradi groženj novinarki se še ni začel.
Društvo za pravno državo je danes predstavilo poziv Banki Slovenije kot regulatorju bančnega trga, naj začne ukrepati v primeru dokazanega kartelnega dogovora štirih bank pri uvedbi nadomestila za dvige na bankomatu druge banke leta 2006. Poziv bodo v petek opoldne izročili predstavnikom Banke Slovenije.
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) obsoja grožnje novinarki TV Slovenija Urši Srdič, ki ji je med poročanjem o hiši Simone Dimic grozil neznan moški. Obenem Odbor ZNP na RTV Slovenija nasprotuje "samozvanemu novinarskemu referendumu za ustanovitev novinarske zbornice", ki naj bi si ga uzurpiral Sindikat novinarjev Slovenije".
Skoraj tri leta po spektakularnih aretacijah "gradbenih baronov" Ivana Zidarja, Dušana Črnigoja in Hilde Tovšak se t.i. afera Čista lopata seli na sodišče. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se v petek začenja sojenje zoper osmerico obtoženih kaznivih dejanj sprejemanja in dajanja daril ter dajanj pomoči k omenjenimi kaznivima dejanjema.
Metode Zaresovega rušenja nadzornega sveta Pošte Slovenije, ki jih je potrdila tudi Pahorjeva vlada, se uvrščajo v arzenal političnih komisarjev iz obdobja propadlega režima, kjer so bili lahko vodilni ljudje v gospodarstvu le "moralno-politično neoporečni" kadri partije. Finance
Novinarki TV Slovenija Urši Srdič, ki se je o primeru Dimic s terena javljala v včerajšnji TV Dnevnik, je grozil neznanec v avtomobilu. Po končanem javljanju se je ob novinarski ekipi ustavil bel Mitsubishi pajero, čigar voznik je snemalcu Miru Geču dejal, da bi bilo za novinarko "bolje, da bi šla kaj drugega delat, ne pa te stvari".
20. okt. 2010
Vegrad je s podjetjem Krovstvo Vrtačnik iz Kamnika sklenilo pogodbo za krovsko kleparska dela na Celovških dvorih, a vir iz Vegrada trdi, da je bila pogodba dejansko sklenjena za dela na hiši Simone Dimic, je poročala TVS, ki je tudi ugotovila, da je dela na Celovških dvorih v celoti opravil drug izvajalec. Primera se je danes lotila tudi policija.
Poslanke in poslanci so danes z 41 glasovi za in 21 proti sprejeli zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Zakonu, ki med drugim po besedah ministrice za kulturo Majde Širca prinaša večjo avtonomnost in večjo neodvisnost javne RTV, so nasprotovali poslanci opozicijskih SDS, SLS in SNS.
Vztrajno padanje Slovenije na mednarodni lestvici svobode tiska se bo zaradi groženj Jureta Jankovića novinarju Financ Jaki Elikanu nadaljevalo, so prepričani v SDS. Organizacija Novinarji brez meja, ki pripravlja lestvico, je Slovenijo letos uvrstila na 46. mesto, od leta 2008 pa se razmere v Sloveniji po mnenju organizacije zgolj slabšajo.
Prepričana sem, da nobeno moje ravnanje ni bilo nezakonito, je v pisni izjavi poudarila vodja kabineta predsednika vlade Simona Dimic. Zaradi objektivne informiranosti javnosti pa meni, da je prav, da to preverijo pristojni organi. Do odločitve protikorupcijske komisije, ki preučuje njeno ravnanje, pa ne bo več dajala izjav za javnost.
Novemu zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS)se obeta podpora v parlamentu. Po mnenju predlagateljev prinaša večjo avtonomnost in večjo neodvisnost javne RTV, je ob začetku tretje obravnave predloga povedala ministrica za kulturo Majda Širca. V koalicijskih poslanskih skupinah so napovedali podporo zakonu, kritični so še vedno poslanci opozicijskih SDS, SLS in SNS, ki bodo glasovali proti.
Slovenija je letos na lestvici svobode tiska znova padla in je zasedla 46. mesto. Zadnji dve leti je naša država na lestvici organizacija Novinarji brez meja izgubila 16 mest. Organizacija je na seznam desetih držav, kjer so novinarji pod najhujšimi pritiski, letos na novo uvrstila Sirijo in Ruando.
Na nekem internetnem portalu so zmago Zorana Jankovića na županskih volitvah v Ljubljani uvrstili v rubriko »črna kronika«. Nekateri so menili, da je to skrajno neprimerno, saj ni šlo za prometno nesrečo; načeloma tudi tisti, ki so Jankovića volili, niso bili pod vplivom opojnih oziroma nezakonitih substanc, ni šlo za podkupovanje, niti za politično korupcijo ali celo poskus umora. Nič ni bilo dokazano.
Bojan Šrot je zavajal javnost, ko je policijo obtožil, da si je zaznamek njegovega zaslišanja o prostitutkah kar izmislila. Pred tednom smo v spletni izdaji revije Reporter poročali o devet let starem policijskem zaznamku zaslišanja celjskega župana Bojana Šrota zaradi njegovih spolnih odnosov s prostitutkami v nočnem baru Cank na Dobrni. Objavili smo tudi odgovor župana, v katerem je zanikal, da bi bil kadarkoli v zvezi s tem zaslišan, prav tako je zanikal razmerja z barskimi plesalkami. Zadevo naj bi si po njegovem izmislili kar na policiji, konkretno Stanislav Brglez, takratni namestnik komandirja Policijske postaje Celje, ki je tudi uradno podpisan pod uradni zaznamek.
19. okt. 2010
"Gospoda Pavčka pojem, prežvečim in izpljunem. Ko bom z njim končal, mu bo še žal, da se je rodil," je v interjuju za Delo pred dvema letoma izjavil Walter Wolf. Zdenko Pavček sedaj od Wolfa zahteva 1,7 milijona evrov odškodnine zaradi razžalitve. Poslovneža sta se danes soočila na ljubljanskem sodišču, je poročal Radio Slovenija.
Z odločitvijo, da zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma ni v neskladju z ustavo, se ustavno sodišče spreneveda, saj se "ves čas zelo dobro zaveda, da lahko pride do položaja, ko bo za izpolnitev zaveze iz arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško treba spremeniti ustavo", je v odzivu danes zapisal predsednik SLS Radovan Žerjav.
Šefinjo Pahorjevega kabineta Simono Dimic preiskuje komisija za preprečevanje korupcije, poroča spletna stran rtvslo.si. Komisija preučuje domnevne nepravilnosti, preiskavo pa je pričela na "podlagi podatkov, pridobljenih od oseb, ki ne želijo razkriti svoje identitete".
Evropska komisija je danes odobrila vlogo Slovenije za pridobitev evropskih sredstev iz globalizacijskega sklada v pomoč 2554 presežnim delavcem Mure. Slovenija naj bi za pomoč delavcem nekdanjega tekstilnega velikana tako iz omenjenega sklada prejela nekaj več kot 2,2 milijona evrov, so danes sporočili v Bruslju.
