Evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj (SDS) upa, da je bil tokratni poskus diskreditacije Janeza Janše tako močno prozoren, da se bo njegovim ustvarjalcem vrnil kot bumerang. Jordan Cizljeva se sprašuje, kaj boste storili, če vas bo jutri nekdo z zakrinkanim obrazom obtožil, da ste kradli? Sama pravi: “Dovolj imam!”
Zapis evropske poslanke dr. Romane Jordan Cizelj objavljamo v celoti:
Kaj boste storili, če vas bo jutri nekdo z zakrinkanim obrazom obtožil, da ste kradli?
Dovolj imam. Dovolj tega, da se skorajda od rojstva sodobne Slovenije počutim drugorazredna državljanka. Da so me v devetdesetih ljudje čudno gledali in skomigali z glavo, če sem jim dejala, da sem članica SDS. Dovolj imam tega, da moram kot članica SDS znova in znova dokazovati dobronamernost. Dovolj imam tega, da se nas vedno etiketira kot nestrpneže in desničarje z negativnim prizvokom. Dovolj imam tega, da se večino našega dobronamernega dela prezre. V strokovnem svetu SDS delam že kar nekaj let in vem, koliko dobrih predlogov je le-ta oblikoval. Mnogokrat so bili javno objavljeni, pa se še vedno SDS predstavlja kot stranko, ki je na javnomnenjskih raziskavah visoko zaradi slabosti trenutne vlade, in ne zaradi kvalitet, ki jih dosegamo s svojim delom. Saj v veliki meri to tudi drži, kajti naše dobre predloge mediji zelo skromno povzemajo.
In dovolj imam tega, da se vedno, ko nam podpora v javnosti zraste in ogrozi naše tekmece, pojavi nova afera in napad na predsednika Janeza Janšo. Te afere so povezane z najmočnejšimi domoljubnimi čustvi. Kako ne bi človeku segel do srca očitek, da so se medtem, ko so nekateri za državo Slovenijo tvegali življenja, drugi z vojno okoriščali? Kako ne bi segal do srca očitek, da se je Janša s Sanaderjem dogovarjal za slovensko-hrvaške incidente, ker naj bi mu to koristilo v volilni kampanji? Kako naj ne bi povprečen Slovenec verjel finskemu novinarju, da se je slovenski predsednik vlade Janša mastno okoristil s patrijami? Da, ljudje, to je novinar s Finske, dežele z najmanj korupcije. Bo pa že vse res! Le to je bilo prezrto, da je bil novinar o poslu obveščen od slovenskih informatorjev. In prav zdaj spet nova afera, ki jo je sprožila oseba brez obraza, brez imena in brez priimka. Ob tem pa je bilo vse tako spretno predstavljeno, da se je gledalcem ob koncu oddaje položil v možgane logičen zaključek. S trgovino z orožjem so se določeni ljudje v Sloveniji okoristili, med njimi nedvomno najbolj Janez Janša.
Vedno sem bila zagovornica tega, da morajo za vse ljudi veljati enaka pravila. Ne glede na to, ali so desni, levi ali sredinski. In če se s prstom pokaže na nekoga in vpije, kako zelo je grešil, se mora to dokazati. Le kam bomo prišli, če bomo logiko zamenjali? Kaj boste storili, če vas bo jutri nekdo z zakrinkanim obrazom obtožil, da ste kradli? Tak način ne vodi v pravno državo, v kateri veljajo za vse enaka pravila, temveč v njeno razgradnjo.
Zakaj niso gospodje, ki se jim vsakokrat pred volitvami za spoznanje osveži spomin, krenili po pravni poti in nezakonite posle prijavili ustreznemu organu? Kako to, da po 20 letih niso uspeli ničesar dokazati na sodišču? Zakaj ni noben postopek končan? Kaj se dogaja na Finskem, ko pa so vendarle glavni akterji leta 2008 zagotavljali, da bo vse zelo hitro končano in bo Janezu Janši dokazana krivda? Če je Janez Janša resnično počel to, kar mu očitajo, bi moral odgovarjati. Že pred mnogimi leti. Če mu bodo očitana dejanja dokazana šele sedaj, pa bodo morali odgovarjati tudi vsi, ki so vedeli, pa doslej niso povedali, ker so imeli od tega kakršne koli koristi.
Meni vse zelo močno smrdi. Če ob vsem tem dve desetletji trajajočem dogajanju povsem prezrem pritiske nikoli dokončanih postopkov na Janšo, pa ne morem prezreti dejstva, da se na tak način znova in znova skuša popolnoma izničiti dobro delo številnih slovenskih demokratk in demokratov. Ve se, da je Janša močna oseba, ki bo zdržala pritiske in podtikanja, kajti življenje ga je izklesalo v neupogljivega človeka. Ve pa se tudi, da napadi, kot je ta, ki se pravkar vrši, ne le jemljejo podpornike SDS, temveč v stranko vnašajo vsaj nemir. Ampak tu je tudi ena dobra stvar. To pa je, da je bilo takih in drugačnih afer brez zaključka že zelo veliko. In da je stranka vse preživela in poleg tega ves čas večala svoje članstvo in podporo. In vedno, ko se je pojavil napad in nato nenadoma potihnil, smo se krepili tudi posamezniki – članice in člani, podpornice in podporniki stranke. Tudi za nas velja reklo: »Kar nas ne uniči, nas krepi!« Hudo pa mi je, da kot družba izgubljamo čas in energijo za prepire, namesto da bi ustvarjali. Gospodarstvo kriči po ukrepanju, množica brezposelnih se nezadržno veča. Informativne oddaje pa so vse bolj črna kronika kot kaj drugega. Ni razprave o tem, kateri so naši družbeni cilji, kaj so prednostne naloge in kako jih bomo dosegli. Kako lahko deluje demokracija, če ni tovrstne javne razprave?
Upam, da je bil tokratni poskus diskreditacije tako močno prozoren, da se bo njegovim ustvarjalcem vrnil kot bumerang. Upam, da bodo ljudje dejali, da imajo dovolj pristopa, ko se nekoga javno obtoži, nato pa mora v neskončnost dokazovati svojo nedolžnost. In dokazovati jo mora v medijih, ne v za to pristojnih institucijah. Do spremembe lahko pride le, če se bo vsak posameznik zavedal moči, ki jo ima kot volivec ali volivka. Ječati pod težo negativizma in hkrati dejati, da so vsi enaki in da se ne da nič storiti, je neodgovorno. Demokracija je najboljši možen sistem le v primeru, da ljudje vanjo verjamejo in jo aktivno soustvarjajo.
Dr. Romana Jordan Cizelj,
poslanka SDS v
Evropskem parlamentu