Na Türkov ukaz so se proti Janši oglasili vsi, ki so imeli kaj pri razkrivanju orožarskih zgodb. Orožarska afera je za predsednika ljubica vseh afer. Zato je predsednik republike Danilo Türk po obtožbi Janeza Janše, da laže glede obveščenosti o atentatu v Velikovcu, pozval k odločnemu prelomu z orožarskimi posli, ki jih uvršča v vrh tranzicijske navlake. Predsednikova želja – njegov ukaz. Zganili so se vsi, ki so v imeli kaj pri razkrivanju orožarskih zgodb.
Poglejmo izjavo predsednika v pogovoru za Mladino sredi februarja: »Dovolj je, potrebujemo odločen prelom z navlako našega tranzicijskega obdobja. V to navlako štejem tudi to vrsto politike (diskreditacije, zmerjanje s komunisti, klanovci, kučanovci, udbomafijo, op. a.) in druge takšne pojave, na primer to, da imamo že 20 let nerazčiščene orožarske zgodbe. To je velika navlaka tranzicijskih zablod, od osamosvojiteljskega zaslugarstva in kronično nerazčiščenih poslov z orožjem do zaničevanja pravosodne oblasti in ciničnega manipuliranja z naivnimi razlagami trga in kapitalizma, ker se najbolj škodljivo izraža v tajkunstvu. Dodajte še potvarjanje bližnje in manj bližnje zgodovine, socialne probleme in po vsej Evropi razširjen občutek negotovosti, pa dobite zelo nevarno politično zmes. Potrebujemo prelom, odločen prelom z tranzicijskim zablodami.«
Predsedniku najbolj pri srcu
Orožarska afera je za predsednika res ljubica vseh afer. Najbolj mu je pri srcu; tako kot Ruby, zvezdica dunajskega plesa, italijanskemu premierju Berlusconiju. A pustne norčije na stran. Trgovina z orožjem je res, kakorkoli obrnemo, trgovina s smrtjo. Povezana je z osamosvajanjem, ko je bila mlada država napadena, pred tem pa razorožena s sodelovanjem ali malomarnostjo politike, ki je tik pred volitvami aprila 1990 še držala vajeti oblasti v svojih rokah.
To so bili časi, ki predsedniku Türku ne ustrezajo, ker ni med tistimi, ki bi se lahko ponašal z osamosvojiteljstvom. To mu gre preprosto na živce, kot ga je travmatizirala Huda jama in pridiga papeškega nuncija v Kočevskem rogu na obletni maši leta 2009. In to še toliko bolj, ker se približuje dvajseta obletnica državnosti.
V njegovi oceni »tranzicijske navlake« se je »osamosvojiteljsko zaslugarstvo« moralo znajti poleg tajkunstva in celo pred njim. Kaj je v njegovih očeh tajkunstvo, pa ne zvemo. Če sledimo njegovi misli, se izraža v ciničnem manipuliranju z naivnimi razlagami trga in kapitalizma, a je iz teh besed težko potegniti kaj smiselnega. Najbrž pa ima prav Janša zasluge za nastanek tajkunov. Kot bi rekel Pavel Gantar: Mercator je mati afer prejšnje Janševe vlade.
Spomenka Hribar, avtorica »monografije« o Janezu Janši Svet kot zarota, je tik pred volitvami 2008. zapisala: »Izvirni greh njegove oblastiželjnosti je nerazčiščeno trgovanje z orožjem. Takrat se je vse začelo, od takrat je Janša ujetnik svoje odgovornosti. Do današnjega dne ni jasno povedal, kaj se je pravzaprav dogajalo; niti tega, kje je denar. Absolutno oblast potrebuje, da te stvari skriva in prikriva.« Predsednik jo rad prebira, zato je na vprašanje, kakšen politik je Janez Janša, v omenjenem pogovoru izstrelil kot iz topa: »Njegov profil je slovenski javnosti dobro znan in je bil opisan že v knjižnem delu Svet kot zarota.«
Slovenija oziroma njena teritorialna obramba je bila, preden se je oboroževala, izgnala tuje vojake in prodala njihovo orožje, najprej razorožena. Vodja Manevrske strukture narodne zaščite brigadir Anton Krkovič zato pravi, da trgovina z orožjem ni mati slovenskih afer, kot to trdi Hribarjeva: »Mati vseh takih afer je lahko le tisto, kar je izvirni greh, to pa je razorožitev.«
VEČ V TISKANI IZDAJI