Annalena Baerbock Svet24.si

Sledi kibernetskega napada na nemško vladajočo ...

ženska Svet24.si

Iskrenost do samega sebe je najboljša ...

občina-ruše, urška-repolusk Necenzurirano

Policija preiskuje, kako je štajerska občina ...

jansa orban fb2 Reporter.si

Večni si želijo biti le avtokrati: v Moskvi, v ...

mbappe Ekipa24.si

"Tako hitro kot teče Mbappe, sem jaz tekel v ...

poroka-na-prvi-pogled, 3 Njena.si

Poroka na prvi pogled: Kaj je razlog za Olgine ...

sveca Ekipa24.si

Groza! Tragična nesreča mladega Slovenca! Komaj ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Oranžni pirati iz Večera

Deli na:

Gregor Golobič in njegova druščina se bojijo, da Večer ne bo več izhajal v oranžnih barvah. Upor proti prodaji časopisa ima verjetno politično ozadje oranžne barve.

Gregor Golobič in njegova druščina se bojijo, da Večer ne bo več izhajal v oranžnih barvah. Upor proti prodaji časopisa ima verjetno politično ozadje oranžne barve.

Z odločitvijo urada za varstvo konkurence, da lahko Delo proda Večer murskosoboškemu podjetju 3Lan, se končujejo nezakonite razmere na časopisnem trgu, ki jih je s tajkunskimi operacijami v skupini Pivovarna Laško povzročil Boško Šrot. S prodajo mora formalno soglašati še ministrstvo za kulturo, ki pa nima nobene zakonske podlage, da bi jo zavrnilo. V nasprotnem primeru lahko kupec toži državo, dosojeno odškodnino pa bi plačali davkoplačevalci.

Prekmurska družba je z največjo slovensko časopisno hišo sklenila pogodbo o nakupu 79,24- odstotnega deleža štajerskega dnevnika, za katerega je ponudila 9,25 milijona evrov. Zanj je plačala aro v višini desetine cene, torej 925 tisoč evrov. Delo je Večer prodalo na javnem razpisu, 3Lan pa je oddal najugodnejšo ponudbo. Pravzaprav je bila po besedah predsednika uprave Dela Jurija Giacomellija to edina zavezujoča ponudba, vsi drugi ponudniki so oddali nezavezujoče ponudbe in se pozneje niso več zanimali za prodajo. Po pisanju medijev sta ponudbi oddala še družbi DZS in Medijski partner, in sicer za šest oziroma devet milijonov evrov.

Urad ni našel nezakonitosti
Odločitev za prodajo Večera družbi 3Lan je vodstvo Dela sprejelo junija lani, temu je sledil revolt novinarjev, saj se jim kupec ni zdel dovolj primeren in so se spraševali, kdo je v ozadju. Šlo je za dokaj neznano računalniško podjetje s štirimi zaposlenimi, katerega edini lastnik je Denis Čeh. Denar za nakup naj bi mu, kot se je pozneje izkazalo, zagotovila ljubljanska družba Interra, ki se ukvarja s financiranjem, svetovanjem in trgovino. To podjetje ima dovolj denarja za pomoč pri nakupu Večera, saj ima 13,5 milijona evrov kapitala, predlani pa je imelo 1,2 milijona evrov čistega poslovnega izida in 258 tisoč evrov dobička.

Ker Čeh nima izkušenj v delu z mediji, se je povezal še s svojim znancem, direktorjem Dela Revij Matejem Raščanom in z njim sklenil dogovor o skupnem upravljanju družbe Večer. Medijski hiši naj bi skupaj na trgu čim več sinergičnih učinkov skušali poiskati v distribuciji, tisku, pridobivanju novih naročnikov ali morda tudi v kadrovskih zadevah. Ob tem Raščan ni izključil možnosti, da bi katera izmed njegovih revij v prihodnje postala priloga Večera. Koristi od tega dogovora naj bi torej imeli obe medijski hiši, Raščan pa je zagotovil, da ne bo lastniško vstopil v Večer. Čeh je sicer podoben dogovor o soupravljanju iskal tudi z Dnevnikom, vendar mu ga ni uspelo skleniti.


Vsa ta dejstva je pregledal in raziskal tudi urad za varstvo konkurence, ki ga po odhodu Janija Soršaka vodi Damijan Matičič. Soršak se je iz odločanja izločil zaradi prijateljskih povezav z Raščanom, bil je namreč njegova poročna priča, zato je o prodaji Večera družbi 3Lan odločal Matičič. Urad je med drugim v postopku ugotovil, da Delo, Delo Revije in 3Lan niso kapitalsko povezani, kar je bilo pomembno za izdajo soglasja. Poleg tega je zahteval tudi dokazilo o finančnih virih podjetja 3Lan, iz katerih bo plačal kupnino za Večer.

Soršak je avgusta lani izjavil, da ne bodo izdali soglasja za prodajo, če se ugotovi, da je resnični kupec nekdo drug. Če bi taka dejstva ugotovili pozneje, bi lahko soglasje urada razveljavili tudi za nazaj. Toda dokumentacija, ki jo je kupec predložil, je urad prepričala, da za podjetjem, ki je dalo najboljšo oziroma natančneje edino zavezujočo ponudbo za nakup, ni nič spornega in da lahko izda dovoljenje za prodajo Večera.

V pravni državi je nadaljevanje jasno: kot veleva 58. člen zakona o medijih, lahko ministrstvo zavrne soglasje za nakup, vendar pa mora pred tem dobiti mnenje agencije za trg vrednostnih papirjev ter mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence. Pri zavrnitvi se lahko sklicuje le na razloge, ki jih ugotovita agencija ali urad. Če teh ni, soglasja ne more zavrniti, saj bi sicer ravnalo protizakonito. Zanimivo je še, da se je pri prodaji lastninskega deleža v Primorskih novicah Splošni plovbi zadeva rešila prej kot v enem mesecu, pri prodaji Večera pa traja že več kot devet mesecev.

VEČ V TISKANI IZDAJI