Reforme po Cerarjevo: Čakanje, da se bo pač nekaj zgodilo samo od sebe
Kot bi čakali na nekaj, pa čeprav sami ne vedo natančno, na kaj. V tem čakanju bi radi ohranili status quo. Nobenih sprememb. Nič. Večni mir. Nacionalni reformni program, ki ga pošilja vlada v Bruselj, je neoprijemljiv. Kot bi otrok prestrašeno odgovarjal staršem, ko ga zalotijo s prsti v marmeladi: »Ja, obljubim, da bom priden.« Vlada pošilja Evropi seznam želja bolj kot pravi program, hkrati je s strategijo upravljanja državnih naložb zabetonirala logiko nacionalnega interesa.