Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Zaradi Thompsona sem na TV Slovenija postala tarča čistke – nazadnje je moral oditi Igor Pirkovič!


Hrvaška je pre/živela svoj največji koncert v zgodovini! Bil je kot domovinska vojna! Marko Perković Thompson! Ga je poslušalo 500 tisoč ljudi? Med njimi tudi Janez Janša. In predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković. Dokaj spretno se je koncertu izognil hrvaški predsednik vlade Andreje Plenković! Bil je na generalki, potem pa ga na koncert ni bilo. Modro.

1741695091-172a0258-1741694942039.jpg
Primož Lavre
Ljerka Bizilj

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Hrvaški notranji minister Davor Božinović zatrjuje po nekaj dneh kritik, da bodo kaznovali vse, ki so tako ali drugače propagirali ustaštvo. Thompson pravi, da je domoljub, da obsoja fašizem, nacizem in ustaštvo, da promovira zgolj dom, vero in ljubezen. Nekaj elementov vseh teh »-izmov« vendarle nosi v nahrbtniku. Kaj je in kaj ni, so na dolgo in široko polemizirali tudi v hrvaškem parlamentu.

Leta 2017 naj bi Thompson imel koncert v Mariboru, mariborska upravna enota ga je prepovedala zaradi varnostnih razlogov in domnevnega poveličevanja ustaštva, zaradi tega so njegovi koncerti še vedno prepovedani v nekaterih evropskih državah. Slovensko upravno sodišče pa je pozneje presodilo, da je bila prepoved nezakonita.
S Thompsonom se je takrat veliko ukvarjal Programski svet (PS) RTV, kar nekaj mesecev. In spomladi 2018 so posredno zaradi njega glasovali o moji razrešitvi kot direktorice televizije.

Igor Pirkovič, urednik TV Tednika, je s Thompsonom posnel pogovor. Predsednik PS Miran Zupanič je bil precej razburjen, a tudi eden od poslancev stranke Mira Cerarja, ki je bila takrat na oblasti. Programski svetniki so zahtevali ukrepanje. Pisali smo pojasnila, razlage … Pogovor ni bil nič posebnega, res pa je, da Pirkovič ustaštva in njegovih simbolov, ki so bili prisotni v Thompsonovih pesmih in na koncertih, ni na široko postavljal v kontekst druge vojne in njegovih posledic.

Pritiski so bili močni, Jadranka Rebernik kot odgovorna urednica in jaz kot direktorica sva imeli kar precej težav. Urednik Tednika Igor Pirkovič je nato odstopil. A ni bilo dovolj. Želeli so se znebiti tudi Jadranke Rebernik. Zamenjali bi jo lahko le, če bi zamenjavo predlagala direktorica TV, torej jaz. Tega nisem hotela storiti, intervju se mi vendarle ni zdel dovolj tehten razlog za takšno čistko, vedela pa sem, da bi se je radi znebili – najbrž zaradi političnih razlogov, ker so jo uvrščali v desno politično opcijo.

Dvakrat je kandidirala za odgovorno urednico Informativnega programa in dvakrat dobila podporo kolektiva, česar ni bilo mogoče obiti, in tako sva jo še z generalnim direktorjem Markom Fillijem postavila za urednico. V programu razen redkih odstopanj na levo ali desno pravzaprav ni bilo. Problem Rebernikove takrat ni bila njena politična opredelitev, ampak njen način vodenja. Informativni program je imel skorajda dvesto sodelavcev, ona pa je bila redko dostopna, redko dosegljiva celo po telefonu. Na srečo je dobila sodelavca Bojana Travna, ki je vedel, kaj je televizija, bil je tudi delaven. To jo je nekaj časa reševalo, a nemir v kolektivu je bil vse večji.

In ker nisem predlagala razrešitve Rebernikove, je generalni direktor Igor Kadunc predlagal mojo zamenjavo. In potem so me nekateri svetniki začeli reševati, med njimi tudi kdo, ki me je prej rušil. Namesto 15 glasov za mojo razrešitev jih je bilo le 14. Hud udarec za generalnega direktorja in predsednika PS Zupaniča. Kmalu sem ugotovila, da bi bilo bolje, če bi me odstavili, bila bi sicer žrtev, tako pa sem postala tarča, v katero so vse vprek streljali in nekateri spet dobili upanje, da bodo zasedli moje mesto. Kar naj bi ga. Nisem si ga želela niti nisem za njim žalovala. Kaj mi je tega sploh bilo treba!

Generalni direktor Igor Kadunc mi ni bil naklonjen, pripeljal si je pomočnika za programske zadeve, ki je, vsaj takšen občutek sem hitro dobila, želel funkcijo direktorja televizije.

In kaj je s Thompsonom narobe? Četudi zatrjuje, da je le domoljub, je v preteklosti »uporabljal« ustaško ikonografijo, ki se identificira z Neodvisno državo Hrvaško, ki jo je med drugo vojno ustanovil Hitler, ustaši pa so se znašali nad Srbi, antifašisti, Romi, nad Judi. Tudi na zdajšnjem koncertu se je znašlo kar nekaj ustaških uniform.

O kontroverznosti Thompsona so pisali tudi evropski mediji, hrvaški manj. Bivša predsednica Jadranka Kosor je npr. izjavila, da sta se država in mesto postavila v službo enega človeka. To sicer ne drži povsem, tam je bilo namreč 500 tisoč ljudi! In preden je začel peti svojo najpopularnejšo pesem Bojna Čavoglave, je na njegov, nekoč ustaški pozdrav: za dom – množica odgovorila: spremni! V saboru so nekateri govorili, da to ni več povezano z drugo vojno, s tem smo šli v domovinsko vojno …

Moj hrvaški novinarski kolega Denis Latin, s katerim smo se leta 1990/91 borili za osamosvojitev in demokracijo v prvih medijskih vrstah, je zapisal, da je sramota, da so se tam znašli tudi aktualni hrvaški politiki, Severina je na Instagram zapisala: »Antifašizem je največji koncept na svetu.« Ta napis je bil tudi na številnih plakatih v Zagrebu. In najbrž je najbolj zadel Zvonko Alač, ko je zapisal, da Thompson daje meč v roke mladim, da je Thompson prodal množici vojno, vodo za pet in pivo za osem evrov.
Thompsonova bit se razkriva tudi v napisu, ki ga je imel na majici, številka 03941158 – kot posvetilo članu ustaške stranke Zvonku Bušiću, ki je leta 1976 v Ameriki ugrabil avion in povzročil smrt; v Ameriki je bil za to zaprt več kot 30 let.

Za marsikoga je torej Thompson kontroverzni glasbenik, a za veliko večino Hrvatov je nacionalni junak, mnoge njegove pesmi so skorajda ponarodele, pojejo jih na številnih prireditvah, predvsem športnih. Sedanjost in zgodovina se spreminjata. Evropa se vedno bolj nagiba na desno ….

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.