Nacionalni reformni program (NRP) je dokument, s katerim vlade EU sporočajo Bruslju, kako se bodo lotile gospodarskih ukrepov, ki so določeni v okviru t. i. evropskega semestra. Vladni dokument, ki je v prejšnjem tednu romal v Bruselj, bi prav zaradi nedorečenosti, pavšalnosti in površnosti lahko poimenovali s pomenljivim čakajoč Godota. Očitno je, da si premier Cerar, finančni minister Mramor in državni sekretar Dragonja domišljajo, da se bo pač nekaj zgodilo samo od sebe. V čakanju na ta dogodek puščajo stvari take, kot so. Da bomo jasni: v NRP je kup dobrih namer za rešitev kritičnih točk slovenskega gospodarskega stanja. Nobena pa ni dovolj jasno konkretizirana, nobena ni umeščena v jasne časovne in vsebinske koordinate. V nasprotju s tem pa postaja čedalje bolj jasna in konkretna politika nacionalnega interesa v strategiji o upravljanju državnih naložb. V večinski državni lasti ne ostajata samo infrastruktura in energetika, temveč v bistvu večji del tega, kar je v Sloveniji kaj vrednega.
Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.