Dr. Jure Knez je eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov, izjemen vizionar, človek, ki vse razume in rad priskoči tudi na pomoč, milijonar, ki sodi med najbogatejše v naši državi, a kljub temu ostaja skromen. Pred petindvajsetimi leti je s kolegi ustanovil podjetje Dewesoft in v njem prevzel vodstveni položaj.
Javna agencija SPIRIT se v preteklem letu ni ravno izkazala z učinkovitostjo. V Reporterju smo na primeru podjetja Košček razgalili netransparentno delitev denarja v razpisu za razstavne prostore, nato je agencijo, ki jo vodi Rok Capl, zaradi neučinkovitosti pri delitvi pomoči podjetjem v energetski krizi okrcalo računsko sodišče, zdaj pa na desetine podjetnikov besnih zaradi počasnosti Spirita pri razpisu za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko-Šaleški premogovni regiji.
Prav v veselje in ponos mi je bilo intervju opraviti s svojim nekdanjim krajanom iz Kisovca, s katerim sva bila del prve pionirske nogometne ekipe kisovške Svobode. V obeh teče tudi rudarska kri, kar za zasavske kraje ni nič neobičajnega. Skoraj vsi smo potomci rudarjev ali pa imamo koga od sorodnikov, ki je kopal premog v kateri od zasavskih jamah.
Ta teden izide knjiga našega novinarskega kolega Igorja Gošteta z naslovom Zamegljeni čas, ki jo avtor namenja svojim bližnjim, rodnemu Kisovcu, Zasavju in Sloveniji. Kot pravi Gošte, ne gre za roman o športu, čeprav se ta vleče kot rdeča nit, pač pa o načinu življenja knapovskih (rudarskih) otrok, med katere je sodil tudi on, saj je bil sin rudarja. Njegovo odraščanje v Kisovcu v sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo v marsičem drugačno od sedanjega, ki ga določajo telefoni, tablice in namišljeni virtualni svet.
Petnajsto Evropsko prvenstvo v Sloveniji se je zaključilo v nedeljo, zatorej v tem članku, ki je bil oddan nekaj dni prej, ne morem zapisati, katere ženske reprezentance so prejemnice medalj. V tem članku vam bomo razkrili, kako in kje so medalje s pridihom zasavskega premoga nastajale.
V tokratni rubriki Obrazi podjetništva si lahko preberete uspešno zgodbo Zasavčanke Marjete Hribar, ki je dala premogu ali kuolmu, kot rečejo tu, povsem novo podobo. Le kdo bi si pred desetletji mislim ali pričakoval, da bo premog nekoč postal nakit.
V tokratni oddaji smo pogledali v zakulisje delovanja prav posebne skupne Funšterc team Boben-Čeče iz Hrastnika, ki v okviru Prosvetnega društva Čeče že vrsto let aktivno pri ohranjanju rudarske, industrijske in tudi podeželske tradicije.
Skoraj tri desetletja o razvoju občine Zagorje ob Savi soodloča župan Matjaž Švagan, ki se bo novembra potegoval za svoj že osmi zaporedni županski mandat.
V Zagorju so ob prazniku rudarjev pripravili dva dobro obiskana dogodka. Že v jutranjih urah se je okrog 40 pohodnikov in članov Rudarskega, muzejskega in etnološkega društva odpravilo na prvi uradni pohod po novi rudarski poti Srečno, po trasi, ki gre po nekaterih rudarskih pomnikih.
Pred praznikom rudarjev, ki bo (je) v nedeljo, 3. julija, smo v Rudarskem muzeju v Kisovcu posneli pogovor s Francijem Brinovcem, upokojenim rudarskim inženirjem in predsednikom Rudarskega, muzejskega in etnološkega društva Srečno Zagorje (RMED).
Tokratne državnozborske volitve za zasavske kandidate niso bile najbolj srečne. Vsi dosedanji poslanci, Rudi Medved (LMŠ), Ivan Hršak (Desus), Primož Siter (Levica) in Soniboj Knežak (SD) so ostali brez poslanskega mesta.
Po dveh letih so po Sloveniji znova zagoreli kresovi. Mi smo se odpravili na kresovanje v Trbovlje, kjer se je na Kipah zbrala večtisočglava množica.
Pred leti so v zasavskih volilnih okrajih politično konkurenco z veliko razliko premagovali kandidati LDS. Med sedanjimi poslanci bodo v Zasavju, torej v Zagorju ob Savi, v Litiji in v zdaj skupnem volilnem okraju Trbovlje/Hrastnik, kandidirali Boris Doblekar (SDS), Primož Siter (Levica) in Soniboj Knežak (SD), ne pa Ivan Hršak, ki se od politike poslavlja.
Predniki našega tokratnega sogovornika Jožeta Ovnika so zanimivi. »Po očetovi strani prihajajo z okolice Novega mesta, po mamini, Janežičevi pa iz Krmelja, kjer je bil tudi nekoč rudnik,« pove Jože. Del te družine je tudi Jožetov stric, zdaj že pokojni Rudi Janežič, velik borec za pravice invalidov.
Polna usta so nas, kako je Slovenija lepa, kako živimo na čudovitem delčku sveta, kako lepo imamo ohranjeno naravo. Marsikaj od tega drži, drži pa tudi, kar se ponavljam iz leta v leto, da smo tudi veliki packi.
Znani so prejemniki nazivov natečaja Prostovoljec zasavske regije 2021. Nazive so prejeli štirje prostovoljci posamezniki, v vsaki občini po en, ena prostovoljska organizacija in en prostovoljski projekt. Glas za posameznika je preko poslanega SMS sporočila oddalo 211 oseb, za projekt pa 243.
V tokratni oddaji Sledi korakov med drugim napovemo, da bo Tadeja Brankovič častna pokroviteljica 11.zasavskega humanitarnega teka, ki bo potekal 13. maja in na katerem bomo denar zbirali za onkološke bolnike. Gostji Lidija Hutar in Nataša Dolanc Jerman pa sta z delili svoji izkušnji o borbi z rakom.
Varstveno delovni center Zasavje (VDC) je svojo pot začel 6. januarja 1984, v stari hiši na Trboveljski cesti 6. v Zagorje ob Savi, pod okriljem OŠ dr. Slavka Grum. Takrat še pod imenom Delavnice pod posebnimi pogoji.
Danes je dan svete Barbare, mučenke iz prvih krščanskih stoletij, ki je pri nas zelo čaščena. Posvečeno ji je več cerkva, v številnih pa najdemo tudi njen kip. Nekaj njenih kipov krasi tudi vhode v nekdanje rudniške jame.
Neodgovorno je, da v času, ko bolnišnice zaradi kovidnih bolnikov pokajo po šivih, kdorkoli poziva na javna in množična zborovanja. Prav je, da protestna ljudska skupščina opozarja na slabo politično, pravno in socialno stanje v naši družbi, a s pozivom na množične proteste »Vsi na trg za ljudi, za okolje, za svobodo« bi lahko mirno počakali na boljše epidemiološke razmere. Tudi sklicevanje na to, da se na protestih upoštevajo dokazila PCT, je za lase privlečeno. Kdo pa to nadzira? Več kot vprašljivo je tudi razdeljevanje vabil na proteste nekaterih vidnih članov SD.
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.