Jure Knez, lastnik Dewesofta: Kdor hoče preživeti, se mora naučiti loviti ribe
Dr. Jure Knez je eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov, izjemen vizionar, človek, ki vse razume in rad priskoči tudi na pomoč, milijonar, ki sodi med najbogatejše v naši državi, a kljub temu ostaja skromen. Pred petindvajsetimi leti je s kolegi ustanovil podjetje Dewesoft in v njem prevzel vodstveni položaj.
Danes inženirsko, elektronsko in programersko podjetje s sedežem v knapovskih Trbovljah zaposluje več kot 400 ljudi po vsem svetu. Tudi zato je Jure pogosto na letalu, saj ima Dewesoft izpostave v enainpetdesetih državah, od bližnje Avstrije do daljne Južne Afrike.
Vemo, da ste vizionar, uspešen podjetnik, strokovnjak za merilne instrumente, ki ji po vsem svetu uporabljajo, in še marsikaj. Nismo pa vedeli, da se spoznate tudi na lepoto in telesne proporce mladih deklet. Kako ste pristali v žiriji za izbor Miss Slovenije?
Miss Slovenije pod vodstvom Jelke Verk podira stereotipe lepotnih tekmovanj. Dekleta razmišljajo o svoji prihodnosti, se izobražujejo, imajo možnost potovanj po svetu in spoznavajo poslovni svet. Mi smo bili v preteklosti zelo sramežljivi, da prihajamo iz Slovenije. V določenem trenutku pa smo popolnoma obrnili našo podobo, vsem razlagamo, od kod smo, da smo ponosni na Slovenijo.
V tem smislu je v primerjavi z večjimi državami res unikatno, da lahko na naše dogodke po svetu povabimo čisto pravo miss Slovenije, ki predstavlja našo lepo domovino. Pa naj kakšno ameriško podjetje naredi kaj podobnega.
Moram vam povedati, da je knjiga Akrobati odlično branje. Človeka kar posrka vase. Slog pisanja je lep, bralca navduši in še dodatno pritegne. Avtorica knjige je pisateljica Petra Škarja, glede na to, da iz knjige bliskajo iskrice, me zanima, če je Petra vaša žena?
Petra ni moja žena, je pa ena izmed oseb, ki ji najbolj zaupam in s katero izjemno dobro sodelujeva. Knjiga je bila samo začetek, ogromno je pomagala tudi pri razvoju Dewesofta, gradnji Katapulta, sedaj pa sodeluje pri Mestu Akrobatov in projektu 5 temeljnih vrednot Slovenije, ki dobiva neverjetne razsežnosti.
Katapult je podjetniški pospeševalnik, s kakšnim namenom ste ga ustanovili?
Katapult smo ustanovili, da pomagamo mladim v našem okolju, da lahko do konca izkoristijo svoje potenciale. Mesto Akrobatov, ki sedaj nastaja, je še ogromen korak naprej, kjer bomo mladim omogočili, da naše rezultate, ki smo jih dosegli, v prihodnosti podeseterijo.
Koliko je podjetnikov, ki ste jim v Katapultu že pomagali?
Na leto sprejmemo več tisoč otrok, ki jih poskusimo navdušiti nad ustvarjalnostjo, izobražujemo več sto mladih, v Katapultu pa direktno pomagamo s storitvami kakšnim petdesetim podjetjem. Več jih je že preseglo mejo milijon evrov prihodkov.
Pa so vse podjetniške zgodbe, ki so se rodile v Katapultu, danes uspešna podjetja?
Nikakor ne. Katapult poveča možnost uspeha, moramo pa vedeti, da v svetu uspe ena od desetih idej. V Sloveniji se še moramo naučiti, da ni nič narobe poskusiti. Če ne uspe prvič, bo morda uspelo drugič ali pa tretjič. Katapult daje tudi varovalno mrežo, da lahko tisti, ki jim ne uspe, v okolju kmalu najdejo drugo pot.
No, saj ljudje pogosto tuhtajo, kaj bi v življenju počeli, da bi uspeli, vi pa s tem nikoli niste imeli problemov? Kako se vam je porodila ideja, da ste napravili prav tiste merilne instrumente, ki jih ljudje potrebujejo?
Če bi me kot najstnika vprašali, kaj si želim početi v življenju, prav gotovo ne bi niti pomislil na merilne instrumente. V bistvu sploh nisem vedel, da kaj takšnega obstaja. Potem pa v življenju vsakega človeka pridejo na pot priložnosti, ki jih lahko izkoristiš ali pa ne. Začutil sem poslovno priložnost, da v svetu manjka enostavna programska oprema za opravljanje tehničnih meritev. Po petindvajsetih letih trdega dela smo po besedah strank in tudi konkurentov razvili najboljšo programsko opremo na tem področju, na kar sem zares izredno ponosen.
V katerih državah je podjetje Dewesoft prisotno?
Dewesoft je prisoten v več kot petdeset državah po svetu, v dvajsetih pa imamo tudi lastne podružnice. Številke zaposlenih so zame prav neverjetne. V Ameriki imamo na primer zaposlenih že več kot sedemdeset sodelavcev.
Ste zato toliko na poti, da ste na tekočem, kaj se v izpostavah vašega podjetja dogaja?
Podružnice so večinoma samostojne in imajo močne vodje. Veliko sem po svetu, da ohranjam stik s strankami. Svet se neverjetno hitro spreminja, tako da se je danes še toliko bolj potrebno hitro prilagajati, če želimo ostati konkurenčni.
Katera država vam je najbolj pri srcu?
Osebno so mi najbolj všeč države Latinske Amerike. Same sebe opišejo kot harmonični kaos, toplina ljudi in neverjetno lepa narava pa prepričata, da se vedno rad vračam.
Kaj pa menite o trenutni gospodarski situaciji v Sloveniji?
Kažejo se prvi znaki krize, ki prihaja. Osebno sem sicer mislil, da bomo v krizo vstopili že lani, a se to ni zgodilo oziroma se je zgodilo v manjšem obsegu. Mislim, da se sploh še ne zavedamo posledic slabih odločitev v preteklosti.
Kakšno je vaše mnenje o predlogu novega nepremičninskega zakona?
Novi nepremičninski zakon kaže na način razmišljanja, kje najti dodatne prihodke, s katerimi bi se strinjalo največ volivcev. Naša javna uprava je bistveno manj učinkovita, kot bi lahko bila, davek pa plačujemo državljani in podjetja. Iskanje načinov dodatnih obdavčitev ni rešitev, pa naj gre za nepremičnine, pse ali pa zrak, ki ga dihamo. Rešitev je v povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti države vsaj napram sosedom.
Ne vem, če je znan podatek, da če proračunu prištejemo še zdravstveno in pokojninsko blagajno, dobimo skupno vsoto teh prihodkov več kot 30 milijard evrov. Torej vsak zaposleni državljan na leto plača več kot 30.000 evrov davkov in prispevkov v takšni in drugačni obliki.
To je noro.
A se je pri tem stanju res smiselno pogovarjati o novih davkih ali je bolj smiselno pogledati, kako lahko to stanje izboljšamo? Rezerv je ogromno, samo pogledati je potrebno s te strani.
Kaj bi morali storiti, da bi cene nepremičnin upadle na razumne zneske. Sedaj to niso. Vem iz lastne izkušnje. Ljudje si komaj privoščijo najem ali nakup. Rešitev?
Cene rabljenih nepremičnin so povezane z novogradnjami. Danes je gradnja bistveno dražja, kot je bila v preteklosti. Najprej je potrebno pogledati neverjetno kopico papirologije, ki je potrebna, da sploh začnemo z gradnjo. Cene materialov gredo v nebo tudi zaradi emisijskih kuponov, ki so posledica odločitve EU, da bomo zeleni.
To je zagotovo zelo pomemben cilj, ki pa ga želimo doseči na silo, tako da tehnika nima časa slediti pobožnim željam, zaradi tega pa trpimo vsi. Če ne bomo realni in zmerni, lahko Evropa kot družba zelo hitro klavrno propade, cena nepremičnin pa je samo en kazalnik te težave.
Vidim, da ste bistveno bolj prizemljeni in razumni kakor Elon Musk. Kaj menite o njem in o njegovem delu?
Elon Musk ima drugačen, tipično ameriški način razmišljanja. Njegova tudi najbolj uspešna podjetja so bila dostikrat na robu propada, sedaj pa so vredna ogromno. Mi imamo bolj mirno in stabilno poslovanje, nikoli se ne zadolžimo, nikoli ne sprejmemo finančnih investicij. Ne moremo soditi, kaj je prav in kaj je narobe, smo pač različni. Sem imel pa priliko govoriti z zaposlenimi, našimi strankami v SpaceX in Tesli, ki so dejali, da Elon nekajkrat na leto pride v podjetje, se po njem sprehodi, zelo hitro oceni, kaj bi lahko izboljšali in poda tudi zelo tehnične rešitve.
Kot vizionar pa tudi vi zagotovo predvidevate usodo naše države in Evrope?
Trenutno smo na robu prepada, v katerega drvimo s polno hitrostjo. Še vedno se ne zavedamo, da so bile odločitve na področju energetike in mobilnosti zelo napačne in preuranjene. Kdor dvomi o tem, naj si kupi avionsko vozovnico za Kitajsko in se na lastne oči prepriča, kje je danes jedro razvoja. Ustvarili smo veliko odvisnost od materialov in tehnologij zelenega prehoda, nad katerimi nimamo kontrole, kar pomeni, da bomo v prihodnosti sužnji, če ne bomo bistveno hitrejši v razvoju.
In kaj nas lahko reši? Kaj lahko reši našo civilizacijo?
Predvsem zdrava kmečka logika. Biti moramo realni v tem, kaj lahko naredimo, stati moramo na svojih nogah in seveda ob tem poskrbeti za naslednje rodove. Moramo se zbuditi. Znova moramo vzpostaviti temeljne vrednote – spoštovanje in zaupanje, poštenost, medsebojno sopomoč, pripadnost in zmernost.
Mimogrede, bi šli v politiko?
Verjamem, da mora vsak delati tisto, v čemer je res dober, da postane na tem področju odličen. Najprej moramo ponovno obuditi spoštovanje. Vsi cenimo in spoštujemo športnike in gasilce, v zadnjem času pa čedalje bolj tudi podjetnike. Na drugih področjih pa zelo šepamo. Že v šolah učitelji niso dovolj spoštovani, politika pa sploh ni spoštovana, dostikrat tudi po krivici. To je potrebno nujno spremeniti, da se bodo mladi odločali vstopiti v politiko s čistimi nameni narediti Slovenijo boljšo.
Podjetniki moramo ustvarjati dodano vrednost in delovna mesta, politiki pa morajo ustvarjati konkurenčno in prijetno okolje. Sam imam namen ostati v gospodarstvu, seveda pa z veseljem sodelujem s politiko pri skupnem cilju, da bo Slovenija uspešna.
Se strinjate, da bi bilo zelo dobro, če bi Slovenija dobila še eno jedrsko elektrarno?
Potrebno je rešiti energetsko sliko. Ko se bo TEŠ 6 zaprl, bomo skoraj polovico energije morali uvoziti. Nov blok jedrske elektrarne je v kombinaciji z obnovljivimi viri praktično edina rešitev, da bomo energetsko neodvisni. Noro je, da da ne znamo pridobiti ponudb ter izračunati, koliko nas bo stal nov blok in da je edini argument proti jedrski elektrarni, da se bojimo, da bo gradnja zaradi svojega zneska podvržena korupciji.
Bi nova jedrska elektrarna res bila v zasebni lasti, se vam to zdi pametna ideja?
Skupina podjetnikov smo ustvarili pobudo, da bi bil manjši del jedrske elektrarne v privatni lasti oziroma da bi lahko na osnovi investicije podpisali pogodbe o odjemu energije po stroškovni ceni. Taki modeli niso novi, tako je bil narejen Sueški prekop in več elektrarn, tudi jedrskih, na Finskem. Prav zaradi tega modela je finska papirna industrija še vedno konkurenčna.
To vprašanje je povezano z vprašanjem o smiselnosti – jedrska elektrarna je smiselno samo v primeru, da bo zgrajena hitro in racionalno. Zakaj ne bi pri tako pomembnih projektih združili znanje in kapital ter naredili skupaj dobro zgodbo. V tem primeru si podobne zgodbe, kot je TEŠ 6, enostavno ne moremo privoščiti.
Koliko milijonov sedaj tehtate in kam vlagate? Zagotovo je smiselno vlagati tudi v izjemno nadarjene posameznike, ki na poti do svetovnega uspeha potrebujejo mecene?
Dejansko je ves moj kapital je v podjetju Dewesoft. V lanskem letu smo se odločili, da bomo skoraj vse, kar smo zaslužili dosedaj in vse, kar bomo zaslužili v prihodnjih letih, vložili v nove produkte, tehnologije in v gradnjo Mesta Akrobatov, novega tehnološkega parka z več kot 60.000 kvadratnih metrov industrijskih prostorov in pisarn.
Poskusili bomo narediti vse, da bo Zasavje postalo tehnološko središče Slovenije. Zavedamo pa se, da je potrebno okolje graditi skladno, zato smo ustanovili Fundacijo Mesta Akrobatov, ki se financira iz dela dobička podjetja, namenjena pa je izboljšanju okolja v Zasavju in razvoja podjetnosti v Sloveniji
Fino! Poslala vam bom svojo številko bančnega računa, ki mi ga boste oplemenitili s kakšnim milijonom, velja?
Če hočeš, da nekdo preživi dolgoročno, se mora naučiti loviti ribe. Vedno mi je težko pri srcu, ko berem težke osebne zgodbe posameznikov ali pa nadarjenih, ki iščejo svojo priložnost. Takšnih zgodb je ogromno, razsežnosti potrebnih finančnih sredstev za reševanje pa presegajo mejo vsakega posameznika in še tako velikega podjetja.
Vem, da pogosto plezate na Trboveljski dimnik. Jaz sem poskusila, a sem prišla samo do polovice. Če pogledaš dol, postane mučno, če gledaš gor, resda prideš do vrha, ampak vrh se maje in na smrt me je strah, da bom padla dol. Lahko greva enkrat skupaj splezat na ta izziv?
Že leta se borimo, da bi lastnik dimnika HSE dovolil organizacijo vzponov na dimnik. Upam, da najdemo skupno pot, in da bova lahko skupaj občudovala neverjeten razgled z vrha dimnika.
Super! Se veselim in hvala za pogovor!