Skoraj 69 milijonov evrov (natančneje 68.700.000) je bilo maja na voljo v »Javnem razpisu za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in Savinjsko-Šaleški (SAŠA) premogovni regiji v okviru sklada za pravični prehod v obdobju 2024–2027«, ki ga je maja letos objavila agencija SPIRIT. Namen razpisa je »spodbujanje novih delovnih mest ter raznolikih, trajnostnih inveticij, ki bodo prispevale k blažitvi posledic opuščanja rabe premoga«.

Milijoni naj bi prinesli dvig dodane vrednosti na zaposlenega v premogovni regiji, zmanjšanje odvisnosti gospodarstva regij od fosilnih goriv, povečali naj bi število domačin in tujih investicij ter pospeševali diverzifikacijo gospodarstva v obeh regijah. Zahtevana minimalna vrednost prijavljenih projektov je pol milijona evrov, največji prijavljeni projekti pa lahko računajo celo na 10 milijonov evrov, kolikor je maksimalna vrednost sofinanciranja.

Pikolovstvo za druge

Razpis so jasno pozdravila številna podjetja, ki pa jih je agencija za zdaj pustila na cedilu in se izkazala za nepripravljeno na velik izziv. Čeprav je bil SPIRIT nadvse pikolovski, ko je šlo za roke prijav podjetij (do 15. julija letos so morala oddati svoje vloge, zamudnikov niso trpeli), je sla po ažurnosti pojenjala, ko je šlo za razglasitev rezultatov. V besedilu razpisa piše, da se bo odpiranje vlog izvedlo v osmih (8) dneh od zaključka oddaj, torej najkasneje 23. julija 2024; prijavitelji pa bodo o izidu javnega razpisa praviloma obveščeni najkasneje v devetdesetih (90) dni od datuma odpiranja vlog.

A 23. oktober je že davno mimo in obljubljenih izidov še danes ni. Ob izidu naše revije bo agencija zamujala že več kot dva meseca, prijavljena podjetja pa so vse bolj živčna. Na nas se je obrnil eden od prijaviteljev, ki se sicer ni hotel javno izpostaviti. Spiritu očita, da z zavlačevanjem razglasitve rezultatov razpisa in puščanjem prijaviteljev v negotovosti povzroča nepotrebne težave in morda celo škodo podjetjem.

Ta zaradi čakanja na odgovor ne morejo primerno načrtovati svojih naslednjih korakov: vlaganj, zaposlovanj, najemanj kreditov ali iskanj novih partnerjev. Brez konkretnega odgovora s strani agencije si mnoga podjetja tudi ne upajo začeti projektov, s katerimi so se prijavila na razpis. Če na njem niso uspešna, ne morejo enostavno drugje najti denarja, ki so ga načrtovala za projekte.

Prošnja za dodatne milijone

Leto 2024 se bo kmalu izteklo, a še vedno ni jasno, kdaj bodo znani rezultati. SPIRIT je 10. decembra sporočil, da bodo izidi razpisa »objavljeni nekoliko kasneje«. Kdaj bo to, na agenciji raje niso skušali natančno napovedati, potem ko so se opekli z originalno napovedjo. To je bila sicer tudi prva javna komunikacija o rezultatih majskega razpisa, ki jo je SPIRIT objavil od poletja, pred tem so prijavitelji mesec in pol čakali na kakršnokoli informacijo. Dovolj, da je nekaterim prekipelo in so se obrnili na medije, ki smo začeli agencijo »nadlegovati« z vprašanji, to pa je odgovorne prisililo v kratko pojasnilo prijaviteljem, da bodo morali še potrpeti.

Andrej Petelinšek

Dodatno so nam z agencije sporočili, da je zaradi nepričakovano velikega število vlog potrebno zagotoviti več denarja, kot pa prvotno predvidenih 69 milijonov evrov. Natančneje 83.119.800 evrov, je SPIRIT razkril konec prejšnjega tedna. Po izvedbi vseh postopkov pregleda in ocenjevanja vlog so o ugotovitvah obvestili ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pod vodstvom Matjaža Hana, ki za razpis zagotavlja sredstva, to pa je šlo »nemudoma v izvedbo potrebnih postopkov za spremembo odločitve o podpori«. Odločitev mora namreč izdati ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška, ki bdi nad sredstvi iz evropskega Sklada za pravični prehod, iz katerega se sicer financira razpis.

»Ti postopki so po naših informacijah v fazi zaključevanja, zato upamo, da bo mogoče spremembo javnega razpisa zaradi povečanja razpoložljivih sredstev objaviti še do konca leta. Na agenciji bomo, ob izpolnjenosti teh pogojev, storili vse, kar je v naši moči, da bi do zaključka razpisa in izdaje odločitev prišlo še v letošnjem letu,« so nam sporočili z agencije. Podjetniki bodo tako končno seznanjeni z uspehom ali neuspehom svojih prijav – dva meseca po prvotno napovedanem datumu.

Preveč dela za agencijo

Veliko število prejetih prijav deloma pojasni zamudo Spirita. Ta pravi, da je pričakovala okoli 35 prijav, a na razpis je do izteka julijskega roka prišlo 71 projektov, od tega jih je bilo v ocenjevanje vzetih 66. Dodatno je agencija sporočila, da bo za razpis na voljo več sredstev, kot je bilo sprva predvideno. Oboje bi sicer lahko komunicirala in naredila dosti prej – že poleti bi lahko prijavitelje obvestili, da se bo zaradi navala prijav odločanje zamaknilo, prav tako bi že takrat lahko načrtovali pridobivanje dodatnega denarja.

A po poročanju portala Forbes Slovenija so postopke za več sredstev sprožili šele v novembru, skoraj mesec dni po izteku roka za objavo izidov razpisa. Kar štiri mesece po preteku prijavnega roka so torej odgovorni v Spiritu potrebovali za ugotovitev, da prvotno predvidena sredstva ne ustrezajo zanimanju in da bi lahko odgovorna ministra prosili za več denarja.

Zamuda po mnenju agencije nazadnje ne bo prevelik problem: »V konkretnem primeru ugotavljamo, da bo pozitivni učinek povečanja sredstev večji od škode zaradi zamude, ki je nastala zaradi vseh potrebnih postopkov.« Del krivde za to, da se je razpis zavlekel, je sicer SPIRIT pripisal nekaterim prijaviteljem, ki naj ne bi bili dovolj odzivni pri predajanju dopolnitev.

Slaba organizacija?

Spirit smo soočili tudi z mnenjem računskega sodišča, ki je agencijo kritiziralo zaradi neučinkovitosti pri delitvi pomoči podjetjem, ki so bila do nje upravičena po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). V tem primeru je SPIRIT številnim zavezancem naložil nepotreben in za male zavezance tudi nesorazmerno velik strošek. Po naši oceni ta primer z aktualnimi zapleti pri razpisu kaže, da agencija ne deluje učinkovito. Če zaradi večjega števila prispelih vlog zamuja celoten razpis, je očitno, da je organizacija slaba.

Primož Lavre

SPIRIT se brani, da je bila agencija pri izvajanju ZPGOPEK zgolj izvajalka in ne pripravljavka zakona, da je skušala izvedbene težave reševati »hitro in učinkovito« ter da je v glavnem zgolj sledila navodilom pripravljavca zakona. Se pravi, krivi naj bi bili drugi. Odpisali so nam še: »Ugotavljamo, da agencija v zahtevnih okoliščinah, zaznamovanih s časovnimi in kadrovskimi omejitvami, glede na obseg aktivnosti, ki jih kot izvajalska institucija prejemamo v izvedbo, svoje naloge izvaja profesionalno, učinkovito ter z veliko zavzetostjo.«

Slab vtis o delu agencije

S tem pa se nikakor ne strinja podjetnik, ki nas je opozoril na zamude pri razpisu. Poudaril je, da se denimo Slovenski podjetniški sklad (SPS), še ena javna agencija pod okriljem gospodarskega ministrstva, pri razpisih v 95 odstotkih primerov trdno drži roka, ki ga predpiše v dokumentaciji. Navedel je primer pobude React-EU za digitalno preobrazbo malih in srednje velikih podjetij, ko je sklad prejel okoli 700 vlog, pa je vseeno redno obveščal javnost, zakaj prihaja do zamud in ponudil tudi druge obrazložitve. Kljub obilici dela je SPS rezultate objavil hitreje kot pa zdaj SPIRIT, kjer so klecnili ob desetkrat manjšem bremenu, je kritičen naš vir, ki za povrh agenciji Roka Capla očita vzvišen odnos do podjetnikov in ignoriranje problemov, ki jih povzročajo zamude.

Tako mnenje našega sogovornika se ujema z vtisom, ki smo ga pri Reporterju dobili o delu Spirita. V preteklem letu dni smo preiskovali njen razpis za razstavno-prodajne prostore in porabo 99.750 evrov, ki jih je na omenjenem razpisu s projektom promocije na Slovaškem prejelo ribniško podjetje Košček. Agencija pri tem razpisu (kakor tudi drugih) ni preverjala, ali so bila javna sredstva smotrno porabljena, ali je imel podprti projekt dejansko učinek.

Vse, kar smo o Koščkovem projektu izvedeli iz dokumentacije, ki nam jo je po dolgotrajnem zavlačevanju poslal SPIRIT, je okrepilo naš sum, da je šlo v znatni meri za fiktivne posle. A na agenciji ob isti dokumentaciji, ki jim je bla dostopna v celoti in brez zakritih delov, kakršna je bila predana nam, nikomur ni zazvonil alarm.