V državni zbor sta se uspela uvrstiti le dva politično povsem zelena: Teodor Uranič in Gašper Ovnik, oba iz Golobovega Gibanja Svoboda. Ovnik je glasove nabiral v skupnem volilnem okraju Trbovlje-Hrastnik, kjer je dosegel kar 45,38% ali 6.623 glasov volivcev.
Drugouvrščeno, precej nepoznano kandidatko iz SDS Patricijo Gorenc je premagal z veliko razliko, saj je slednja prejela za to vladno stranko skromnih 14,72 % ali 2.148 glasov volivcev. To je precej manj, kot je njena stranka na državni ravni.
Še manj glasov sta prejela dosedanja poslanca Soniboj Knežak iz SD in Primož Siter iz Levice. Knežak je sicer prejel dostojnih 10.39 % ali 1.516 glasov volivcev, kar je bistveno več kot njegova stranka na državni ravni, a kaj, ko v tej volilni enoti že vrsto let uspešno nabira glasove njegov strankarski kolega Matjaž Han, ki je tokrat prejel dobrih 18 % glasov volivcev.
Bistveno bolj je razočaran Primož Siter, ki je brez poslanskega mesta ostal s komaj 4,73% ali 690 glasov volivcev. Vseeno je prejel nekoliko višji odstotek kot njegova stranka na državni ravni. Glede na to, da je bil v zadnjih štirih letih tako v Hrastniku kot Trbovljah pogosto viden na različnih dogodkih, tudi kot prostovoljec je v času kovida delal v hrastniškem domu starejših, se mu to tokrat očitno ni obrestovalo. Zanimivo pa bo spremljati njegovo nadaljnjo poklicno kariero. Pred leti je bil znan tako v glasbenih vodah kot tudi prek valov Radia Aktual Kum kot moderator.
Nekaj dni pred volitvami sem se v Trbovljah srečal z Gregorjem Pajićem iz gibanja Povežimo Slovenijo, sicer pa hrastniškim občinskim svetnikom in do nedavnega direktorjem tamkajšnjega Zdravstvenega doma. Znan je tudi po svoji humanitarni dejavnosti. Precej optimistično je napovedoval bistveno višje odstotke, kot jih je potem na volilno nedeljo prejel. Pravzaprav je z 238 prejetimi glasovi z le 1,63 % in šele enajstim mestom v okraju prejel še nižjo podporo kot stranka na državni ravni.
Barve Trbovelj in Hrastnika bo torej naslednja štiri leta branil nekdaj naš najboljši ulični košarkar Gašper Ovnik, sin slikarja, pesnika, pisatelja in upokojenega rudarja Jožeta Ovnika. Šolsko telovadnico bo ta učitelj športne vzgoje v OŠ Ivana Cankarja Trbovlje zamenjal za prostore Državnega zbora. Sicer pa so imeli v Trbovljah in Hrastniku doslej kar nekaj prepoznavnih poslancev, od Bogdana Baroviča, Mirana Jeriča, Aleša Guliča, Slavka Kmetiča do Ivana Hršaka, če omenimo le nekatere.
Poglejmo še v Zagorje ob Savi. Spomnimo, da je ravno to mesto doslej dalo enega najbolj prepoznavnih politikov pri nas, Janeza Drnovška, ki je bil prvikrat izvoljen že za člana predsedstva SFRJ, kasneje je bil celo predsednik predsedstva SFRJ. Po tem, ko se je odpovedal vodenju vlade, se je preizkusil še na mestu predsednika Slovenije.
Med bolj znanimi poslanci iz Zagorja so bili še rekorder po županskem stažu pri nas Matjaž Švagan, pa Marjan Dolinšek, ki je v mandatu Janševe vlade opravljal delo državnega sekretarja in Katarina Hočevar, ki je nase opozorila v času, ko je Gregor Virant po razhodu z Janezom Janšo ustanovil Državljansko listo. Hočevarjevo bi še dandanes mnogi radi videli v svojih vrstah, a je očitno zaenkrat vsem dala košarico. Kar je škoda.
Tako kot v Trbovljah in Hrastniku je tudi v zagorskem okraju premočno zmagal kandidat Gibanja Svoboda Teodor Uranič. Mirno lahko zapišemo, le pravo stranko je treba izbrati oziroma mora tebe izbrati prvak in že si lahko obetaš izvolitev. To se je očitno zgodilo tudi v tem primeru.
Uranič je namreč prepričljivo zmagal s 40,95 % in kar 4.157 glasov. Ob dejstvu, da v Zagorju velja za precej neznanega občana in tudi novinca v politiki, je to vsekakor veliko presenečenje ali pa tudi ne in to postaja nek uveljavljeni vzorec. Seveda, če imaš srečo, da si na listi »prave« stranke.
Vsekakor je bila v Zagorju negativno presenečenje kandidatka SDS, državna sekretarka in zdravnica Alenka Forte. Volivci so ji namenili le 1.577 glasov ali 15,54 %, kar je bistveno manj, kot je prejela SDS na državni ravni in tudi v njeni novomeški enoti, kjer je SDS dobila 24,79 %. Celo dober odstotek manj je prejela kot štiri leta poprej nekdanji sindikalist in upokojeni rudar Roman Perklič, a dober odstotek več, kot je prejela leta 2014, ko je prvič kandidirala v Zagorju. Nekako SDS v Zasavju ne more zadihati s polnimi pljuči.
To se je po volitvah 2018 zdelo, da bo ponovno uspelo kandidatu LMŠ Rudiju Medvedu, ministru Šarčeve vlade in prodornemu poslancu, a se ni uresničilo. Še pred štirimi leti je ta nekdanji urednik in novinar v Zagorju zmagal s skoraj 20 %, letos pa je s 7,58 % prejel sicer višjo podporo kot stranka na državni ravni, a še vedno bistveno manj kot pred štirimi leti. Morebiti ga pa vseeno vidimo v Golobovi vladi, ali na mestu ministra za javno upravo ali pa na ministrstvu za kulturo. Nenazadnje je kar nekaj let odlično vodil zagorski kulturni center.
V zagorskem okraju je na volitvah sodelovalo še nekaj drugih znanih imen, med njimi uspešni podjetnik in prvo ime humanitarnega projekta Manj svečk za manj grobov Primož Jelševar, ki je že ves čas del stranke SLS. Slednji po moji oceni nista koristili ne preveč očitna podpora Janševi vladi, ne sodelovanje v koaliciji več drugih strank združenih v Povežimo Slovenijo. Kar je očitno spoznal tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.
Glasbena prepoznavnost pa žal ni kaj dosti pomagala tudi Vladu Poredošu iz skupine Orlek, ki je v Zagorju branil barve Vesne, kar je začudilo tiste, ki so menili, da bo v Zagorju za to stranko kandidirati okoljevarstvenik Uroš Macerl. Nekdanji poslanec Srečko Prijatelj, ki je kandidiral za SNS pa je prejel slab odstotek glasov in je že sedaj zgodovina, tako kot tudi Jelinčičeva SNS.