Revija Reporter
Slovenija

Levica podpira zakonski predlog SDS, a hkrati sporoča: Upamo, da ste dobro prepisali naš predlog

STA

3. apr. 2019 6:00

Deli na:

Fotografija je simbolična.

UL FE

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog dopolnitev zakona o skupnosti študentov. S spremembami oz. dopolnitvijo dveh členov bi določili, da je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pravna oseba javnega prava, za nadzor nad zakonitostjo in porabo finančnih sredstev ŠOS pa bi po predlogu skrbelo računsko sodišče.

"Če bi bil ŠOS opredeljen kot pravna oseba javnega prava, bi moralo biti vsaj finančno poslovanje organizacije temu prilagojeno," je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi predloga pojasnil poslanec SDS Žan Mahnič.

Tako bi se po njegovih navedbah za naročila blaga in storitev s strani ŠOŠ moral uporabljati zakon o javnem naročanju, obveznosti študentskih funkcionarjev pa bi morale slediti zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Naštel je še, da bi v celoti morali spoštovati zakon o dostopu do informacij javnega značaja, plačila zaposlenim bi morala biti omejena s plačilno lestvico v javnem sektorju za primerljiva dela, nad porabo javnih sredstev pa bi moralo redni nadzor izvajati računsko sodišče.

"Za finančno poslovanje ŠOS bi se torej moralo uporabljati enake kriterije in predpise, kot veljajo za javni sektor, še posebej zato, ker je članstvo študentov v ŠOS obvezno in sami ne morejo izbirati, v kateri interesni organizaciji se bodo združevali," je poudaril Mahnič.

Tako bi lahko po njegovih ocenah zajezili "netransparentno porabljanje finančnih sredstev s strani ŠOS, njenih funkcionarjev in tam zaposlenih". V SDS pri predlogu pričakujejo podporo različnih poslanskih skupin, in sicer NSi, Levice, SNS in SMC. Medtem Mahnič dvomi v podporo LMŠ, "glede na to, da so trije poslanci te stranke nekdanji funkcionarji ŠOS". "Prav tako so z vodilnimi strukturami v ŠOS povezani tudi v SD," je dodal.

Zanj je sicer problematičen tudi notranji nadzor v ŠOS, saj da ga izvajajo študentje, ki nimajo kompetenc. Po poslančevih navedbah tudi nadzornike postavljajo tisti, ki s tem denarjem razpolagajo.

Kot je Mahnič še pojasnil na današnji novinarski konferenci, so se za vložitev sprememb zakona odločili zato, da "zajezimo korupcijo v ŠOS, ki je vidna z neba in ki jo razkrivajo tudi mediji v zadnjih letih in mesecih". Spomnil je na nedavno oddajo Tarča na TV Slovenija, kjer je bilo po njegovih navedbah prikazano, kako netransparentno in koruptivno se porablja denar dijakov in študentov, ki ga s svojim delom prinesejo v blagajno ŠOS. Iz naslova dela študentov in dijakov se na ŠOS letno steče okoli 12 milijonov evrov, je povedal Mahnič.

Spomnil je še, da je tudi odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino v preteklem mandatu pozval ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport k pripravi novega zakona o skupnosti študentov, do česar ni prišlo.

Nekatere stranke so se o predlogu že pozitivno izrekle. Iz Levice so sporočili, da ga bodo natančno preučili, predlagane spremembe pa sicer podpirajo. Pri tem upajo, da so v SDS "dobro prepisali predlog Levice", ki ga je v parlamentarni postopek v minulem mandatu vložila dvakrat, nazadnje februarja lani.

Kot so navedli, je njihov predlog - poleg jasne opredelitve ŠOS kot pravne osebe javnega prava, bolj gospodarnega in transparentnega poslovanja, zagotovitve namenske porabe javnih sredstev ter vzpostavitve ustreznega zunanjega nadzora, tudi s strani računskega sodišča - predvideval še večjo demokratičnost delovanja ŠOS ter bolj transparentne volilne kampanje v študentska predstavniška telesa. "Če našega predloga niso uspeli prepisati v celoti, jim bomo pomagali z ustreznimi amandmaji," so danes v pisnem sporočilu napovedali v Levici.

Predlog podpirajo tudi v SNS, je za STA povedal predsednik stranke Zmago Jelinčič. Iz SMC so za STA sporočili, da bodo predlog dopolnitev zakona preučili, v NSi pa so navedli, da so naklonjeni vsem predlogom in rešitvam, ki gredo v smeri večje preglednosti poslovanja in nadzora nad porabljenimi sredstvi.

Če bi predlog dopolnitev zakona podprle vse omenjene stranke ali le opozicijske, bi to načeloma pomenilo zadostno večino za potrditev zakona v DZ.