Dvig upokojitvene starosti na 67 let, ministrstvo obljublja dvig pokojnin

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je predstavila načrte ministrstva za prihodnjo ureditev pokojninskega sistema. Kot je pojasnila, se bo za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe upokojitvena starost po predlogu postopoma od leta 2023 do 2034 dvignila na 67 let, medtem ko zdaj znaša 65 let.

Odmerni odstotek za izračun pokojnine za 40 let pokojninske dobe se bo v šestih letih za oba spola zvišal na 63 odstotkov. Predlog sprememb pokojninskega zakona predvideva tudi dodaten odmerni odstotek za skrb za otroke v višini 1,25 odstotka, je povedala.

Po njenih besedah bodo leta 2025 nove pokojnine starostnih upokojencev z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe v povprečju višje za približno osem odstotkov.

Dvig odmernega odstotka bo zagotovil višjo odmero vseh starostnih, vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Zvišanje teh pokojnin in nadomestila je v povprečju predvideno v višini med pet in 15 odstotkov, odvisno od posamezne kategorije.

Po predlogu sprememb bi posameznik v prvih treh letih vključenosti v zavarovanje za polni delovni čas po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev prejel 50 odstotkov starostne pokojnine. To je v primerjavi z veljavnimi 20 odstotki še dodatna spodbuda za ostajanje v zavarovanju.

V četrtem letu in v vseh nadaljnjih letih pa bi ta posameznik prejel 100 odstotkov starostne pokojnine, a pod pogojem, da se upokoji in znova vključi v zavarovanje, mora pa biti tudi starejši od 63 let.

Zainteresirana javnost je povečini pozdravila vsaj del predlaganih rešitev. Za direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijana Papeža je bil predlog pričakovan. Vse, kar je bilo predlagano, bo sicer po njegovih besedah uveljavljeno postopoma, kar pomeni, da se ljudem v tem trenutku ni treba ničesar bati in razmišljati, da se je treba upokojiti.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije so dvig odmernega odstotka pozdravili. Prav tako predsednik zveze Janez Sušnik nima pomislekov glede dviga upokojitvene starosti za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe. Pogrešajo pa nekatere vsebine, saj ni bilo nič rečeno o izrednem usklajevanju pokojnin ali sistemskem zakonu o letnem dodatku.

Večino predlogov je pozdravila tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, zlasti tiste, ki gredo v smeri dviga odmerne stopnje ter dodatnega dviga pokojnin in morda tudi nadomestil za čas brezposelnosti. Med problematičnimi točkami pa je izpostavila povečevanje upokojitvene starosti na 67 let in predlagano ureditev dvojnega statusa.

Da so predlagane spremembe izhodišče za dostojnejše pokojnine v prihodnje in osnova za višanje odstotka delovno aktivne populacije v starosti nad 55 let, pa so ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije.

Pričakujejo, da jih bo predlagatelj seznanil s finančnimi posledicami predloga. Kot so zapisali, je namreč treba zagotoviti tudi finančno vzdržnost pokojninskega sistema brez dodatnih obveznosti delodajalcev in delojemalcev - torej brez dvigov veljavnih prispevnih stopenj.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije medtem menijo, da gre predlog reševanja dvojnega statusa upokojencev, ki ga je v okviru izhodišč za spremembo pokojninskega sistema predstavilo ministrstvo, v pravo smer. Rezultat predlagane rešitve bo več sredstev v proračunu in status obrtnikov, primerljiv s statusi obrtnikov v drugih državah EU, pravijo.

Odzivi parlamentarnih strank na predlagane spremembe so bili nekoliko manj vzpodbudni. Evropska poslanka Romana Tomc iz SDS je za STA dejala, da pokojninski sistem nujno potrebuje spremembe, ampak to bi morale biti prave vsebinske, ne le kozmetični popravki. Spomnila je, da pobrani prispevki ne zadostujejo za izplačilo pokojnin, pokojnine pa so izjemno nizke.

Tudi v Levici so s predlogom nezadovoljni, saj pogrešajo dvig minimalne pokojnine, nasprotujejo dvigu upokojitvene starosti, predviden tempo dviga odmernega odstotka za izračun pokojnine pa je prepočasen, je poudaril poslanec Luka Mesec.

V SD pa pričakujejo, da se bo koalicija skupaj s socialnimi partnerji v prihodnjih tednih o teh izhodiščih pogovorila, brez vnaprejšnjega pogojevanja in izključevanja različnih mnenj v javnosti. Brez merjenja moči političnih strank morajo pripraviti zakonodajo, ki bo v največji meri sledila izboljšanju statusa upokojencev, brezposelnih in socialno ogroženih skupin, menijo.

Da bo za dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne potrebna temeljitejša prenova sistema, so ocenili v NSi. Spomnili so na svoj predlog tristebrnega pokojninskega sistema in izrazili upanje, da bo vlada konstruktivna ter pripravljena prisluhniti tudi predlogom NSi.

V DeSUS imajo pomisleke glede nekaterih predlogov sprememb pokojninske zakonodaje in jim za zdaj še ne napovedujejo podpore. O predlogih bo potrebna razprava, meni vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Med drugim je po njegovi oceni prepočasen dvig odmernega odstotka za pokojnine, sprašuje pa se tudi o omejitvi pri dvojnem statusu upokojencev.

V SAB pozdravljajo prizadevanja ministrstva pri spremembah pokojninske zakonodaje, saj po njihovi oceni gredo v pravi smeri, a dogovoru iz koalicijske pogodbe ne sledijo v celoti. Vodja poslancev SAB Maša Kociper med drugim poudarja zavezo za možnost dela upokojencev brez omejitev, predolgo pa je tudi predlagano prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za pokojnine.

Tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič pozdravlja predlog sprememb pokojninske zakonodaje. Še zlasti se strinja s predlogom glede dvojnega statusa upokojencev, ob čemer pa poudarja nujnost določila, da se mora posameznik najprej upokojiti, delodajalec pa ga lahko zaposli ali pa tudi ne oziroma ga lahko zavrne.