Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila Klampferjeva, je namen zakona "ohranitev delovnih mest, delovnih razmerij in zaščita pravic delavcev, na drugi strani pa tudi olajšanje položaja delodajalcev". "Vidimo namreč, da se določene posledice izbruha virusa že kažejo v panogah, kot so gostinstvo, turizem in nekatere predelovalne industrije," je dodala.
Država bo po predlogu zakona, ki ga bo DZ obravnaval po nujnem postopku in je objavljen na spletnih straneh vlade, delodajalcem priskočila na pomoč v primerih, ko zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 30 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.
Sprva je sicer ministrstvo za delo, ki je predlog pripravilo, načrtovalo, da bo ukrep na voljo tistim delodajalcem, ki zaradi težav ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 50 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati. Delodajalske organizacije pa so opozarjale, da je ta spodnja meja previsoka.
Pomoč države je predvidena tudi v primerih, ko delavec dela ne bo mogel opravljati zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje.
V obeh primerih bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače. Pri čakanju na delo bodo breme izplačila nadomestila plače v višini 60 odstotkov nosili delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država, pri karanteni pa bo za nadomestilo plače po zadnjem predlogu zakona poskrbela izključno država.
Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.
V predlogu zakona so predpisani tudi pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače, med drugim se bo moral delodajalec zavezati k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še za vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo pa se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju ali svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na njegov običajen način, je poudarila Klampferjeva.
Delodajalec bo pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo v elektronski in pisni obliki, vložiti pa jo bo moral pri Zavodu RS za zaposlovanje. Prav zavod za zaposlovanje bo tisti, ki bo zakon izvajal na operativni ravni. Z delodajalcem bo sklenil pogodbo, v kateri bodo opredeljene pravice in obveznosti, je povedala ministrica, ki opravlja tekoče posle.
Do delnega povračila nadomestila plače pa ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, neplačniki plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelji delovne zakonodaje ter tisti, nad katerimi je bil uveden postopek insolventnosti.
Kot izhaja iz predloga zakona, bo interventni ukrep za subvencioniranje državo stal 50 milijonov evrov, za subvencioniranje karantene pa 520.000 evrov. Pet milijonov evrov bo zagotovljenih iz splošne proračunske rezerve, razlika pa s prerazporeditvami sredstev v okviru možnih prihrankov državnega proračuna.
Klampferjeva je danes poudarila, da je posvet o predlogu zakona v sredo popoldne opravil tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS), tako da so socialni partnerji lahko podali svoje predloge.
