Na ministrstvu za kulturo so v današnji izjavi za medije zapisali, da so krnjenje neodvisnosti medijev in napadi na novinarje resen izziv demokracije. Nihče namreč po njihovem mnenju ne more opravljati svojega dela v skladu z najvišjimi poklicnimi standardi, če ni varen, to pa velja tudi za novinarje.
"Nasilje, nadlegovanje in ustrahovanje, usmerjeni proti novinarjem in pogosto tudi njihovim svojcem, ne povzročajo samo strahu med njimi, temveč nezaupanje in negotovost znotraj celotne družbe. S tem vplivajo na svobodo medijev in svobodo izražanja ter ljudem jemljejo možnost informiranega odločanja o vprašanjih, ki jih zadevajo," so zapisali.
Na ministrstvu so ob tem spomnili, da je Evropska komisija poročanje o zagotavljanju varnosti novinarjev vključila v predlog rednega spremljanja stanja vladavine prava v državah članicah. Svet za splošne zadeve bo vzpostavitev novega mehanizma obravnaval naslednji teden, pri tem pa bo s svojimi predlogi sodelovala tudi Slovenija.
K vključitvi področja medijev so spodbudili naraščajoči pritiski na novinarje, pred katerimi niso imune niti države z najdaljšimi demokratičnimi tradicijami. Splošnemu slabšanju delovnih razmer v medijih, zaposlitveni in socialni negotovosti se pridružujejo verbalne in fizične grožnje, celo grožnje s smrtjo, ki so se po poročanju Sveta Evrope v zadnjem letu podvojile.
Resne telesne poškodbe in celo smrti pogosto ostajajo neraziskane ali nekaznovane, tudi v Sloveniji, kjer so nedavni izbruhi javne stigmatizacije novinarjev, in kot poroča Društvo novinarjev Slovenije celo neposrednih uličnih napadov, zaskrbljujoč znanilec stopnjevanja pritiskov.
Ponižujoč govor, ustrahovanje in diskreditacije, zlasti če prihajajo od javnih osebnosti, so, kot kažejo poročila mednarodnih organizacij, pogosto le korak do fizičnih oblik nasilja, so poudarili na ministrstvu. Svet Evrope takšne trende po njihovih navedbah prepoznava v številnih državah članicah in še posebej pred volitvami.
Normalizacija tovrstnega diskurza je po mnenju ministrstva nesprejemljiva v vsakih okoliščinah, verbalne in fizične grožnje pa so v času, ko eksistenco slovenskih novinarjev ogrožajo kolektivna odpuščanja in omejene zaposlitvene možnosti, še dodatno zaskrbljujoče.
Tudi zato si bodo še naprej prizadevali za sodelovanje vseh ključnih resorjev pri vzpostavljanju varnega okolja za novinarje. Ob tem proučujejo tudi možnosti za obnovo z odstopom predsednika vlade Marjana Šarca prekinjenega procesa prenove zakona o medijih. Z njo so namreč začrtali krepitev novinarske avtonomije in socialne varnosti ob večji transparentnosti delovanja medijev in njihovega financiranja.
Društvo novinarjev Slovenije je prejšnji teden ostro obsodilo intenzivne napade na posamezne novinarje in medije, ki poročajo o madžarskem financiranju slovenskih medijskih podjetij. Ocenili so celo, da so načini diskreditacije in intenzivnost napadov prešli v fazo, ko predstavljajo nevarnost za novinarje, medije in demokratičnost družbe.