Vlada je ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah umaknila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem. Ali bodo predlagane rešitve ostale v dani oz. prilagojeni obliki ali bo vlada to uredila s sistemsko reformo, bo znano v prihodnjih dneh, napoveduje ministrica Dominika Švarc Pipan.

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Vilija Kovačiča za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o lokalnih volitvah, ki jo je vložil, potem ko je upravno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo zoper izid lokalnih volitev leta 2018 v Ljubljani. Ustavni sodniki so zavrnili tudi obravnavo pritožb Kovačiča in Tomaža Ogrina na sodbo upravnega sodišča.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko napoveduje reformo celotne medijske zakonodaje, ki jo predvideva že koalicijska pogodba. Prednostna naloga bo po njenih zagotovilih zaščita neodvisnosti Slovenske tiskovne agencije (STA) in Radiotelevizije Slovenija (RTVS), da bosta lahko nemoteno izvajali javno službo.

DZ je po odložilnem vetu državnega sveta znova podprl novelo zakona o finančni upravi. Glede na napovedi je bilo sicer pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Svobode glasove prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Spomnilo je, da je z dvema preteklima odločbama ugotovilo neskladje zakona z ustavo, DZ pa je s spremembami zakona sledil ugotovitvam ustavnega sodišča. Zato sodijo med izjeme, o katerih referendum ni dopusten.

Na podlagi poročila o izrednem strokovnem nadzoru nad ravnanjem policije pri varovanju protestov v letih 2020 in 2021 na notranjem ministrstvu pričakujejo, da policija v naslednjem koraku izvede notranje varnostne postopke preverjanja in na podlagi ugotovitev sproži delovnopravne postopke. Rok za izvedbo tega ukrepa se izteče konec meseca.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes z žrebom določila, kateri člani sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) bodo imenovani oz. izvoljeni za dveletni in kateri za štiriletni mandat. Žreb, ki je bil javen, je opravila v skladu z novelo zakona o RTVS, ki je po potrditvi na novembrskem referendumu začela veljati 28. decembra.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes opravila žreb, s katerim bo določila, kateri člani novega sveta RTVS bodo imenovani za štiriletni in kateri za dveletni mandat. Predsednica republike bo žreb opravila v skladu z novelo zakona o RTVS, ki je po potrditvi na novembrskem referendumu začela veljati 28. decembra. Žrebanje bo javno.

V uradnem listu bodo predvidoma še danes objavljeni zakoni, ki so jim volivci na novembrskih referendumih prižgali zeleno luč. V sredo bodo tako v veljavo stopile tudi spremembe zakona o vladi, ki bodo prinesle njeno reorganizacijo. Listo kandidatov, ki bodo ob tem zasedli ministrska mesta, bo premier Robert Golob v DZ poslal v začetku januarja.

DVK je skrajšala rok za sprejem poročila o izidu referendumskega glasovanja. Poročilo bodo predvidoma sprejeli na seji 15. decembra, zakoni o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi, ki so na nedeljskem referendumskem glasovanju dobili večinsko podporo volivcev, bodo tako po napovedih v veljavo stopili še pred koncem letošnjega leta.

Nekdanji premier in pravnik Miro Cerar je za Televizijo Slovenija ocenil, da pritožba na ustavno sodišče ne bi zadržala izvrševanje na današnjem referendumu potrjenih zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Novela zakona o RTVS se po njegovem mnenju sicer giblje na meji ustavnosti, tudi zaradi nujnega postopka.

Predsednica SD Tanja Fajon je zadovoljna z rezultatom današnjih referendumov, sporočilo ljudi je po njenem mnenju, da koalicija in vlada pod vodstvom Roberta Goloba uživata zelo močno zaupanje. Čas bi bil, da tudi opozicija sprejme, da ni čas za blokade, ampak da bi lahko sodelovali pri dobrih zakonih, je dejala v izjavi ob objavi neuradnih izidov.

Volivci so na nedeljskem referendumskem glasovanju prižgali zeleno luč zakonom o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi. V koaliciji so prepričani, da so s tem izrekli zaupnico vladi in nezaupnico opoziciji. V SDS, pobudnici referenduma, pa so ob rezultatih ocenili, da so bili volivci zavedeni in da se niso celoti zavedali vsebine svojih odločitev.

Državljani bodo na današnjem trojnem referendumu odločali o usodi zakonov o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi. Ob 7. uri se bo po državi odprlo več kot 3000 volišč, na katerih bo imelo 1,7 milijona volilnih upravičencev priložnost, da se izreče o uveljavitvi omenjenih zakonov. Volišča bodo odprta do 19. ure, do tedaj velja volilni molk.

Javnomnenjska raziskava Valicona za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) kaže, da je za noveli zakonov o RTVS in o dolgotrajni oskrbi velika verjetnost, da ju bodo volivke in volivci na nedeljskem referendumu potrdili. Manj gotova je podpora noveli zakona o vladi.

Novele zakonov o RTVS, o vladi in o dolgotrajni oskrbi, o katerih bodo državljani v nedeljo odločali na referendumih, imajo podporo volivcev, kaže anketa, ki jo je za Mladino izvedla agencija Ninamedia. Da se bodo referendumov zagotovo oziroma verjetno udeležili, je napovedalo dobrih 57 odstotkov vprašanih.

V nedeljo bo potekal referendumski trojček o RTV Slovenija, vladi in dolgotrajni oskrbi. Anketa, ki jo je za časnik Delo opravil inštitut Mediana kaže, da je dobra petina vprašanih glede referendumskih vprašanj še neopredeljena.

Pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o vladi so zagovorniki in nasprotniki zakona soočili mnenja na TV Slovenija. Zagovorniki zakona izpostavljajo predvsem dejstvo, da si je vsaka vlada do zdaj lahko delo organizirala sama, nasprotniki pa trdijo, da gre za nepotrebno širitev in zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Ton soočenja je bil nepredvidljiv, celo divji, z več prepiri in čudaškimi izpadi nastopajočih - na koncu se je voditeljica Erika Žnidaršič poslovila z besedami: "Hvala lepa vsem za to dokaj bizarno soočenje."

Vlada je danes sprejela izhodišča za pripravo normativnih rešitev za vračilo plačanih glob in stroškov prekrškovnih postopkov zaradi kršenja covidnih pravil. Po besedah pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan se bo postopek vračanja glob in stroškov postopkov vodil po uradni dolžnosti, sredstva pa se bodo zagotovila iz državnega proračuna.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji pripravila novelo kazenskega zakonika in jo poslala v obravnavo v DZ po skrajšanem postopku. Novela v štirih točkah usklajuje kazenski zakonik z direktivami EU, med drugim glede kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kjer prinaša tudi strožje kazni za javne uslužbence, ki so sodelovali pri tem, so sporočili po seji.