"Prelomna točka reforme zdravstva": ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja deli Slovenijo

Po predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pod katerega so se podpisali le poslanci Svobode, bi bila višina obveznega zdravstvenega prispevka enaka za vse zavarovance, znašala bi 35 evrov mesečno, z možnostjo valorizacije enkrat letno, pri čemer bi se upoštevala rast povprečne bruto plače v Sloveniji.

Kot pojasnjujejo v Svobodi, zavezanci za to zavarovanje ostanejo isti kot za sedanje prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne več tri zasebne zavarovalnice. S prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS želijo preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj, je pojasnil premier Robert Golob. Pri tem sta koalicija in vlada enotni, je dodal.

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je ob robu posveta o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva dejala, da je odločitev o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS politična, vsebine pa ne more komentirati, dokler se z njo ne seznani. Mlakar tudi ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bo ZZZS lahko ohranila premijo v višini 35 evrov, kot jo določa novela. Iz ZZZS pa so za STA zapisali še, da mnenja k takšnim zakonom sprejema upravni odbor in skupščina ZZZS.

Po Golobovih besedah gre sicer zgolj za prvi korak pri preoblikovanju financiranja zdravstvene blagajne, da bo ta bolj socialno pravična. Omenjeno financiranje nameravajo preoblikovati do konca leta 2024. "Do takrat pa bo financiranje ostalo enako kot danes, brez podražitev," je zagotovil. Na ta način bodo po premierjevih besedah ljudem na letni ravni privarčevali najmanj 180 milijonov evrov.

Po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana gre za "prelomno točko reforme zdravstvenega sistema". Zatrdil je, da sta z ministrom za finance Klemenom Boštjančičem usklajena in da se ni bati, da sredstev, ki bi jih zmanjkalo, ne bi našli v proračunu. "Absolutno sva z ministrom za zdravje 100-odstotno usklajena pri vrsti ukrepov, ki jih in jih bomo sprejeli v okviru reformiranja zdravstva," je zatrdil tudi Boštjančič.

V Slovenskem zavarovalnem združenju ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izrecno ne nasprotujejo. Opozarjajo pa, da to ni zdravstvena reforma, niti korak, ki rešuje dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Gre za politično odločitev, so izpostavili. Na združenju so sicer pripravili izračune predloga, ki bi zmanjšal doplačila, ki jih določa zakon. To bi imelo neposreden vpliv na znižanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, obenem pa bi v zmanjšanem obsegu obremenilo javne vire. Rešitve so prestavili ministru za zdravje, a očitno zanj niso bile sprejemljive, je dejala direktorica združenja Maja Krumberger. Po oceni združenja bo za opravljanje storitev zmanjkalo 200 milijonov evrov.

Predlog novele bo DZ obravnaval po rednem postopku, kar "omogoča izboljšave in nadgradnje", je dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Po besedah poslanke Svobode in predsednice odbora DZ za zdravstvo Tamare Kozlovič pa bi se začela uporabljati s 1. septembrom 2023. Do takrat želi vlada zamrzniti cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po Golobovih besedah bo vlada to storila v prihodnjih dneh s sprejetjem uredbe o zamrznitvi cen.

V zavarovalnicah Vzajemna in Triglav pozivajo k premišljenim posegom pri preoblikovanju financiranja javnega zdravstvenega sistema. Opozarjajo tudi, da se odhodki zdravstvenega sistema v zadnjih letih enormno povečujejo, krepitev pa je v okviru javne zdravstvene blagajne načrtovana tudi za naprej. Tudi v zavarovalnici Generali so zapisali, da se zavzemajo za celovito zdravstveno reformo, ki bo omogočala vzdržno in stabilno zdravstveno oskrbo prebivalstva, zakonskega predloga pa ne komentirajo, ker ga, kot so pojasnili, niso dobili.

Koordinator Levice Luka Mesec pozdravlja, da so končno našli način, kako odpraviti nepravičnost, ki je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kot je dejal, je njegova ukinitev med programskimi prioritetami Levice in v času vlade Marjana Šarca so bili temu zelo blizu. "Tri koalicijske stranke stojimo za tem, da bomo naredile prvi odločen korak k odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanj," je dejal.

"Mislimo, da bo na ta način v Sloveniji zagotovljen pravičen zdravstveni sistem, ki bo zagotovil storitev za bolnika, ko jo potrebuje," je prepričana poslanka in podpredsednica SD Meira Hot. Koalicijski partnerji so enotni, da je bilo zaradi napovedanih podražitev treba reagirati in novelo pozdravljajo, je še dejala.

V opoziciji pa ocenjujejo, da predlog novele ne bo prinesel bolj dostopnega javnega zdravstva. V SDS vladni koaliciji ob tem očitajo zganjanje "cenenega piarja" ter zmedene ukrepe, nejasne prioritete in napoved številni reform, ki ne gredo v pravo smer. Tudi ukrepi, ki jih je na področju zdravstva do sedaj predstavila vladna koalicija, so po besedah poslanca SDS Zvonka Črnača "votlo drevo". V NSi pa menijo, da predlagane spremembe prinašajo zgolj preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prelaganje tega "iz levega v desni žep".

Delodajalci ostro nasprotujejo kakršnemukoli povečevanju obremenitve delodajalcev, so za STA sporočili iz delodajalskih združenj. Za zdaj sicer bistvenih vsebinskih sprememb niso zaznali, so pa previdni, ker s predlogom še niso podrobno seznanjeni. Med drugim se jim postavljajo vprašanja, kaj bo s tistimi, ki tega zavarovanja niso plačevali, kaj z nezaposlenimi in kaj z zavarovalnicami, ki ta produkt ponujajo. Pričakujejo, da košarica pravic ostane vsaj v enakem obsegu kot do sedaj, ne morejo pa si predstavljati, da bi se zaradi sprememb znižale plače delavcem. Opozarjajo še, da bo pri delodajalcih prišlo do sprememb v administraciji pri obračunu plač. Poleg tega so opozorili, da o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni potekal socialni dialog na Ekonomsko-socialnem svetu.

Podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Jožica Puhar je na novinarski konferenci, kjer so sicer vlado pozvali k 3,5 odstotni izredni uskladitvi pokojnin, dejala, da v Zdus pričakujejo, da se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinilo, obremenitve pa da se bodo prenesle na prvi steber zdravstvenega zavarovanja. "Zaradi tega, ker, kot vidite, imajo zavarovalnice relativno odprte roke, da dvigujejo cene, naši člani pa nimajo sredstev, da bi te cene lahko pokrivali," je dejala. V Zdusu ob tem računajo na polno zdravstveno oskrbo, "na vse tisto, kar je v košaricah in lahko pokrije zdravstvena zavarovalnica po prvem stebru" je še dodala.

Predsednik Inštituta 1. oktober Pavel Rupar je pojasnil, da so v inštitutu pripravili lasten predlog zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po njegovih besedah, naj bi z njim vsak posameznik prihranil 450 evrov letno. Dejal, da je Gibanje Svoboda z vložitvijo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prehitelo Inštitut 1. oktober, in ocenil, da so jih k hitremu ukrepanju s svojimi aktivnostmi spodbudili v inštitutu.

V Inštitutu 8. marec so vložitev predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v parlamentarni postopek ocenili kto pomemben korak k postopnemu ukinjanju dopolnilnega zavarovanja. Ob tem so opozorili, da ne sme ostati pri prvem koraku, ampak pričakujejo ukinitev na pravičen način. Oblast po navedbah inštituta obljublja, da bo to storila do konca leta 2024. Če ne bo, bodo zakon pripravili sami in zanj zbrali podpise.

V civilni iniciativi Glas ljudstva jih veseli, da je vlada z vloženim predlogom novele deloma slišala njihove pozive. Opozarjajo, pa da trenutni predlog ne naslavlja nepravičnosti trenutne ureditve. Pričakujejo tudi vabilo k javni razpravi in sodelovanju pri podrobnejšem oblikovanju novele.