Poslanci se bodo še pred iztekom parlamentarnih počitnic prihodnji teden, predvidoma v četrtek, sestali na izredni seji. Čaka jih obravnava predloga interventnega zakona o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi. Na dnevnem redu bo tudi rebalans letošnjega proračuna, s katerim vlada namenja pol milijarde evrov za odpravo posledic poplav.

Vlada bo predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v katastrofalnih poplavah obravnavala na četrtkovi seji. Premier Robert Golob včeraj o njih še ni želel govoriti, je pa povedal, da je dobrodošel vsak predlog. Prizadetih je od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, najprej pa je treba pomagati tistim, ki so izgubili vse, je dejal.

Zunanja ministrica Tanja Fajon se je danes zavzela, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da plače diplomatk in diplomatov ostanejo nespremenjene tudi po januarju, ko bo v veljavo stopil zakon o čezmejnem izvajanju storitev. V luči tega namerava po vladnih počitnicah sklicati sestanek pristojnih ministrov, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Veljati je začela novela zakona o nadzoru državne meje, ki glede izplačila odškodnin izenačuje lastnike obmejnih zemljišč, ustvarja pravno podlago za izplačilo odškodnin lastnikom zemljišč, ki so jih prečkale tehnične ovire, in ureja pravno podlago za vodenje evidenc izvedenih mejnih kontrol.

Reprezentativne delodajalske organizacije, članice ESS, so napovedale predlog veta v državnemu svetu na zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakonu ostro nasprotujejo, saj po njihovih besedah vodi v nadaljnje zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob nadaljnjem kršenju pravil socialnega dialoga bodo razmislile tudi o izstopu iz ESS.

DZ je s 54 glasovi za in 24 proti sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, v obravnavi po nujnem postopku. Ureja pravice iz dolgotrajne oskrbe in od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. V koaliciji so prepričani, da je zakon kakovosten, v opoziciji pa mu nasprotujejo tudi zaradi obveznega prispevka.

Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so pobudniki vložili v zakonodajni postopek. Z njim želijo neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami. Predlagatelji pričakujejo podporo koalicije.

Poslanci so uradno sicer že začeli parlamentarne počitnice, vendar bodo danes po pričakovanjih končali izredno sejo, ki so jo začeli v četrtek. Čaka jih obravnava treh zakonskih predlogov po nujnem postopku, in sicer predlogov zakona o dolgotrajni oskrbi, interventnega zakona glede javnega naročanja zdravil in novele zakona o socialnem varstvu.

Poslanci DZ so na izredni seji opravili tretjo obravnavo o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev oz. preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in jo s 51 glasovi za in 29 proti tudi sprejeli. Prenos prispevka se bo uveljavil v začetku prihodnjega leta.

Enajstim občinam iz jugovzhodne Slovenije in Posavja je uspelo zbrati potrebnih 5000 podpisov za vložitev paketa sprememb zakonov za urejanje romskih vprašanj v državni zbor. Z zbiranjem podpisov bodo vseeno nadaljevali do roka, ki jim je na voljo, to je do 14. julija, so sporočili.

Ustavno sodišče je presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti. Zakonodajalec mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.

DZ je danes z 59 glasovi za in nobenim proti sprejel zakonska predloga Inštituta 8. marec o brezplačnih šolskih kosilih. Tako bodo do brezplačnega kosila od 1. septembra 2027 upravičeni vsi šolarji. Sprejeli pa so tudi dopolnilo predlagatelja, po katerem bodo do polne subvencije kosila od jeseni upravičeni otroci iz najšibkejših družin.

Piratska stranka je skupaj z Levico v DZ vložila več kot 5000 podpisov v podporo predlogu dopolnitve zakona o lokalnih volitvah, s katerim predlagajo omejitev županskih mandatov na največ dva zaporedna mandata. Kot pravijo, se je več zaporednih mandatov izkazalo za problematično, na nujnost omejitve pa opozarjajo tudi različna mednarodna telesa.

Minister Danijel Bešič Loredan je zavrnil kritike o neuspešnosti interventnega zakona, ki je omogočil plačilo vseh zdravstvenih storitev. Kot je dejal, je bil zakon "na svoj način zgodba o uspehu". Zvišanje števila čakajočih nad dopustno dobo pa je po analizi ministrstva neposredno povezano z drugačno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic.

Piratska stranka je do včerajšnjega roka za zbiranje podpisov v podporo zakonodajni pobudi za omejitev županskih mandatov na dva zaporedna mandata zbrala več kot 5000 podpisov. Podpise in predlog zakona bodo v državni zbor vložili čez 14 dni, saj jim upravne enote še niso izročile vseh elektronskih podpisov, so sporočili iz Piratske stranke.

Ključen problem zdravstva je dostopnost do zdravstvenih storitev, menijo v NSi. Zato predlagajo dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem bi na področjih, kjer je presežena dopustna čakalna doba, uporabili vse zmogljivosti v zdravstvu, torej tudi zasebnike.

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je v komentarju odločitve sodišča o razveljavitvi začasnega zadržanja izvajanja dela novele zakona o RTVS zatrdil, da so sodniki ravnali odgovorno tako danes kot, ko so sprejeli sklep o zadržanju. Kritičen pa je bil do uhajanja informacij s sodišča in nekaterih kritik, ki da gredo včasih predaleč.

Ustavno sodišče, ki je februarja do končne odločitve zadržalo izvajanje dela novele zakona o RTVS, bo imelo zadevo na mizi tudi danes. Na seji sredi maja so imeli pred seboj predlog sklepa, ki ga je dal predsednik sodišča in sodnik poročevalec v zadevi Matej Accetto, s katerim bi odpravili začasno zadržanje. A tedaj niso sprejeli odločitve.

Na kolegiju predsednice DZ se je vnela razprava o sredini seji mandatno-volilne komisije, na kateri so obravnavali sodbi višjega sodišča o nezakonitosti imenovanja generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha in njegovi nezakoniti razrešitvi direktorice TVS Natalije Gorščak. SDS meni, da je to neprimerno, Svoboda pa jim očita dvoličnost.

Ustavno sodišče, ki je imelo na dnevnem redu današnje seje tudi ustavno pobudo o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem, včeraj v tej zadevi ni sprejelo odločitve, so za STA sporočili z ustavnega sodišča.