smucberger Svet24.si

Katarina Šmuc Berger: »Devetdeset odstotkov ...

906923_138-naplavinepasjirep1 Svet24.si

Naplavine zasule tlakovan prehod čez Pasji rep

stanislav zore brezje 2023 Necenzurirano

Pridiga nadškofa Zoreta o evtanaziji in ...

luka doncic pf Reporter.si

Dončić, Golob in starleta: popisujemo ozadje ...

televizija navijac Ekipa24.si

Jezni slovenski navijač se je po prejetem zadetku...

Maja Keuc z bendom Odkrito.si

Kakšno presenečenje! Znani so jo podprli, pa ...

Celje Ekipa24.si

Razkrivamo: Naslednja okrepitev Celjanov je tukaj!...

Slovenija

Obvezno znanje slovenščine v zakonu o tujcih: nevladniki v zrak, Grims pa grozi z referendumom

Deli na:
Obvezno znanje slovenščine v zakonu o tujcih: nevladniki v zrak, Grims pa grozi z referendumom

15. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide - Foto: DZ/Matija Sušnik

Odbor za notranje zadeve je začel obravnavati predlog novele zakona o tujcih, a je sejo prekinil in jo bo nadaljeval v ponedeljek. Koalicijska dopolnila je treba namreč uskladiti z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ. Več pripomb na predlog imajo tudi nevladne organizacije, medtem ko so bili v SDS nezadovoljni z odločitvijo za prekinitev seje.

Da je treba koalicijska dopolnila uskladiti z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, je pojasnila predsednica odbora DZ Tereza Novak (Svoboda).

Predlog novele denimo določa, da se lahko dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine na prošnjo tujca podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. To dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vstopni ravni, torej izpitu A1.

Po enem od opozoril zakonodajno-pravne službe DZ pa bi bilo treba v postopkih podaljšanja dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine zahtevani pogoj znanja slovenskega jezika preveriti in utemeljiti tudi z vidika ustavnega načela enakosti. To bi bilo treba po njenem pojasnilu storiti v razmerju do ureditve, ki tega pogoja ob podaljšanju dovoljenj zaradi dela, študija ali raziskovanja ne zahteva za družinske člane tujcev, državljanov EU.

Vlada želi s predlogom novele, ki ga je na včerajšnji seji odbora DZ predstavil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, odpraviti administrativne ovire pri izdaji dovoljenj tujcem za začasno prebivanje in omogočiti njihovo vročanje po pošti ter hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje tudi za namen podaljšanja tega dovoljenja.

Tujcu, ki mu je prenehal status začasne zaščite, omogoča, da v osmih dneh po preteku statusa na pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje za kateri koli namen, ki ga določa zakon. Predlog obenem odpravlja tudi obveznost za periodično preverjanje tujčevih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti.

Za tujce se po navedbah direktorice vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj po številnih krajih izvaja 180-urni tečaj za začetno integracijo priseljencev. Vključuje tečaj slovenskega jezika skupaj s spoznavanjem slovenske kulture in zgodovine. V tečaj je bilo leta 2022 vključenih 2853 oseb, trenutno pa jih na tečaj čaka 2400. Do konca leta naj bi zagotovili, da čakalne vrste ne bi bilo več, je napovedala.

Po njenih besedah sicer pri tujcih opažajo velik interes za učenje slovenskega jezika, saj se zavedajo, da je znanje jezika prvi pogoj za začetno integracijo v družbo.

V Slovenski filantropiji medtem menijo, da predlog ne bo pomembno pohitril postopkov na upravnih enotah. Te imajo namreč po njihovem opozorilu denimo premalo kadra, zakonske določbe pa so zapletene. Če naj bi se postopki skrajšali, je po njihovem pozivu potreben drugačen pristop.

Prav tako so skeptični v Delavski svetovalnici. Tudi če se družinski člani želijo vključiti v tečaj, se ne bodo mogli, saj v praksi ni dovolj zmogljivosti, je izpostavil Goran Lukić. "Pogoj znanja jezika je neizvedljiv. Zakaj je potem še vedno v predlogu?" ga je zanimalo.

Podobno je menil predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič. Ne le zakonodajno-pravna služba DZ, ampak tudi številni drugi, denimo zagovornik načela enakosti, po njegovih besedah člen glede pogoja jezika ocenjujejo kot diskriminatornega. "Naredil bo samo veliko škodo, posledice na terenu bodo katastrofalne," je posvaril.

Predstavnica albanskega kulturnega društva Liria Flurina Ametaj medtem ne nasprotuje tečajem in učenju jezika. Vendar bi morali biti ti po njenem mnenju prilagojeni udeležencem. Ženska, ki je stara 20 let, se uči na drugačen način kot 50-letnica, je poudarila.



Z vodenjem seje odbora DZ pa so bili nezadovoljni v SDS. Poslanec Branko Grims je nasprotoval temu, da se je predsednica odbora Tereza Novak iz Svobode po predstavitvah mnenj gostov odločila za prekinitev seje. Njeno odločitev je ocenil kot "zlorabo procedure", ker ni dovolila niti najmanjše razprave o odločitvi za prekinitev.

Grims je na novinarski konferenci po prekinitvi seje ravnanje Novakove ocenil kot zlorabo poslovnika DZ, ker ni dovolila razprave poslancev, čeprav so se k njej prijavili. Koalicija v DZ po njegovem mnenju očitno pri pogoju glede znanja slovenščine ni usklajena. Kot je dejal, znova oživlja tudi želja, da bi slovenščino kot obvezno znanje za tujce denimo v primerih združevanja družine črtali iz zakona, kar pa je v očitnem nasprotju z ustavo.

Navedel je mnenja županov Kranja, Velenja in Celja, ki so iz vrst koalicijskih strank in si želijo ustreznejše integracijske politike.

Če pogoj glede znanja jezika ne bo ustrezno umeščen v zakon, bo treba z namenom, da bi preprečili uveljavitev neustrezne ureditve, uporabiti vsa demokratična sredstva, "verjetno bo treba razmisliti tudi o referendumu", je dejal.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je v odzivu na včerajšnje dogajanje navedel, da jih v stranki sovražni odnos SDS do tujcev ne preseneča. "V trenutku, ko se vlada želi ukvarjati z integracijo tujcev, se bodo šli kurjaštvo ksenofobije z referendumom. Prav je, da omogočimo tujcem lažje priseljevanje, delo in bivanje v slovenski družbi," je prepričan.

Iz urada vlade za komuniciranje so medtem popoldne sporočili, da je vlada včeraj na dopisni seji soglašala s predlogi dopolnil, ki jih je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in "delno sledijo tudi pripombam zakonodajno-pravne službe DZ".

Določeno je 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. V povezavi z združitvijo družine se določbe nanašajo na udeležbo v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni oziroma v enotnem programu na vstopni ravni ali na izpit iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1. V povezavi z izdajo dovoljenja za stalno prebivanje se določbe nanašajo na izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni A2. Nov datum začetka uporabe je namesto 27. aprila letos 1. november 2024, so pojasnili v sporočilu.

Vlada bo nadalje v skladu z dopolnili po njihovih navedbah v šestih mesecih po uveljavitvi novele sprejela strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije.

V postopkih podaljšanja dovoljenja zaradi združitve družine se za vloge, ki so bile vložene do sprejema vladne strategije, uporablja ureditev, ki ne določa niti pogoja znanja jezika niti obveznosti za predložitev potrdila o obiskovanju tečaja. Po sprejetju vladne strategije za vključevanje tujcev in do uveljavitve pogoja o izpitu, torej 1. novembra 2024, se uvaja nov pogoj glede podaljševanja dovoljenja za začasno prebivanje za družinske člane. Ti bodo morali ob vlogi za podaljšanje priložiti potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni.

Prav tako se, kot so pojasnili, širi možnost za izvajanje izpita iz slovenskega jezika na vse izvajalce javno veljavnega programa za izobraževanje slovenščine kot drugega tujega jezika. Vlada pa bo sprejela uredbo, ki bo določala merila za izobraževalni program, na podlagi katerega se bo izvajal obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni.

Nenazadnje se prednostna obravnava prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje razširja na prošnje, vložene za zaposlitev pri delodajalcih v javnem sektorju, katerih dejavnost je vzgoja in izobraževanje. S tem bodo v primeru kadrovskih potreb tudi v šolstvu omogočene hitrejše zaposlitve, so še navedli v uradu vlade za komuniciranje.