Znanstvenica, ki sama sebe predstavlja kot nekadilko, je v pismu, ki ga je najprej objavilo Delo, kritizirala v ZOUTPI predlagane ukrepe, ki po njenem odstopa od evropske direktive, predlagateljem novele očita pa še potvarjanje dejstev o kvarnih učinkih tobaka in kajenja. Opozarja, da je »vsaka prohibicija do sedaj le še povečala povpraševanje in bo v tem primeru povečala tudi zatekanje k vrstam farmacevtskih (sintetskih) pomirjeval in antidepresivov za ublažitev stresnih situacij in anksioznosti.«
Pismo objavljamo v celoti:
Novela ZOUTPI ne temelji na novih znanstvenih spoznanjih
Večje zahteve po težje dostopnih tobačnih izdelkih bodo le pospeševale črni trg in korupcijo.
Delo je 1. aprila pod naslovom Podpora zaostritvi tobačne zakonodaje objavilo pismo gospe Mihaele Lovše o koristi predlagane novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki jo predlagatelji in NIJZ utemeljujejo na dveh neresničnih, javnost zavajajočih trditvah.
Prvič: v preambuli k predlogu trdijo, da je ZOUTPI v nacionalni pravni red prenesel direktivo 2014/40/EU evropskega parlamenta glede umika nekaterih izjem v zvezi z ogrevanimi tobačnimi izdelki (delegirana direktiva), ki (citiram) »uvaja prepoved značilnih arom za ogrevane tobačne izdelke in aromatičnih snovi (...) in se nanaša tudi na embalažo, ki naj opozarja na določeno škodljivost za zdravje, kot velja za druge tobačne izdelke za kajenje«. S tem se strinjam in bi jo bilo smiselno prenesti tudi na prehranske izdelke. Vendar so direktivo predlagatelji samovoljno nadgradili, češ da jim (citat iz ZOUTPI) »uvedba direktive daje novo možnost, da se (...) tudi ogrevani tobačni izdelek opredeli kot tobačni izdelek za kajenje in s tem uvaja rešitev, ki zagotavlja višjo stopnjo varovanja javnega zdravja«, o čemer pa direktiva ne govori. S tako interpretacijo NIJZ in sodelavci uvajajo strog nadzor omejevanja vseh tobačnih izdelkov, kar velik del elektronskih cigaret (EC) ni, saj vsebujejo izključno nikotin in ne tobaka.
Drugič: predlagatelji v predlogu novele namenoma potvarjajo dejstva tudi z zanikanjem signifikantnih razlik škodljivosti za zdravje med štirimi vrstami izdelkov, ki vsebujejo nikotin in jih direktiva navaja ločeno, ZOUTPI pa ne.
V uvodu omenjeno pismo gospe Mihaele Lovše, zagovornice popolne prohibicije ZOUTPI za vse »tobačne« izdelke, se opira na lažno »dejstvo«, da je dim, ki nastaja pri gorenju tobaka v cigaretah, enako škodljiv za zdravje kot aerosol, ki nastaja v alternativnih tobačnih izdelkih, ki tobak segrevajo v določenih napravah za gretje tobaka, in v vrstah EC, ki proizvajajo le aerosol nikotina. To ne drži: gorenje tobaka (kemijski proces, ki poteka pri 800 do 900 in več stopinjah Celzija) proizvaja nove vrste karcinogenov iz TSNA (to je za tobak specifičnih nitrozaminov), ki so v rastlini. Ti ne nastajajo pri gretju tobaka (proces poteka pri 180 do 350 stopinjah Celzija), še manj v gretem aerosolu nikotina. Dejstvo seveda je, da so vsi za zdravje bolj ali (predvsem) manj (!) škodljivi, najbolj pa so to klasične cigarete z nekajkrat večjim izpustom karcinogenih snovi kot pri elektronski cigareti. Med temi štirimi načini so torej velike in znanstveno in statistično dokazane razlike vpliva na zdravje ljudi (o tem spodaj navedeni viri 1., 2. in 3.), kar ZOUTPI enostavno enači.
Navsezadnje je tudi nedavna študija Zdravstvene fakultete UL (2022, magistrsko delo) prikazala rezultate kemijskih analiz, ki jasno kažejo te razlike, in (citram) »identificira pri kajenju skupno 24 organskih kemikalij« in ne 243 »kemičnih« (namesto »kemijskih«) spojin, kot navaja ZOUTPI in jih brez navedbe vira te zanimive številke povzema tudi gospa Mehle. Študija nadalje povzema (citiram): »Od teh kemikalij jih 5 uvrščamo med zdravju škodljive. Največ smo jih dokazali v dimu klasičnih cigaret, nekaj smo jih dokazali v pari naprave za gretje tobaka, a njihove koncentracije so v primerjavi s tisto v klasičnih cigaretah nižje za 85 do 95 odstotkov. Izmerjene koncentracije so bile skladne s tistimi, ki jih navaja tudi sam proizvajalec naprave. Nobene dokazano zdravju škodljive kemikalije – organske spojine pa nismo identificirali v aerosolu e-cigaret.« Na primeru nikotina pa študija kaže, da povprečni slovenski kadilec za 43 odstotkov preseže vnos nikotina, če uporablja klasične cigarete. Ocena vpliva samega nikotina (ki je edina zasvojljiva spojina) na zdravje pa je seveda kritična. Zato je tudi srž evropske direktive in že privzetih zakonodaj v nekaj državah EU, ki predpisujejo najvišjo dovoljeno in nadzorovano dozo nikotina in nitrozospojin v aerosolu elektronskih cigaret, kar bi bilo edino smiselno uvesti z ZOUTPI (Hecht in Hatsukami, 2022, https://www.nature.com/articles/s41568-021-00423-4).
Evropska direktiva ne uvaja absolutne prepovedi prodaje in uživanja tobačnih izdelkov, pač pa uporablja strategijo zmanjševanja škode (angl. harm reduction). Klasičnim cigaretam alternativni izdelki ponujajo obetaven pristop k preusmeritvi sedanjih odraslih kadilcev od uporabe tobaka z izgorevanjem do mnogo manj škodljive uporabe – na primer elektronskih cigaret s samim nikotinom, brezdimnega žvečenja tobaka ... Zato je ZOUTPI v tem pogledu neodgovoren do statistično ocenjene četrtine populacije odraslih kadilcev v Sloveniji, saj jih zakonodajalec zavaja pri odločanju za manj škodljiv izdelek. Kaj naj potem motivira kadilca, ki ne zmore nenadno prenehati kaditi, da preide na manj škodljivo uporabo nižje vsebnosti nikotina in se mu morda kasneje celo odpove? Ljudje bodo – v skladu s stališčem tega predloga – razumeli ZOUTPI tako, da je vse enako škodljivo, in še naprej kadili cigarete, kar je najslabše za njihovo in javno zdravje! Kaj je potem cilj tega zakona? Tudi kvantitativnega dokaza za »masivno« prodajo tobačnih izdelkov v osnovnih šolah ni, kajenja mladostnikov in naročanja preko spleta pa ta zakonodaja ne bo preprečila, namesto da bi uzakonila uvajanje potrebnega izobraževanja v šoli in doma, kar je izziv za ministrstvo za šolstvo.
Upam si trditi, da »ukrepi«, kot so navedeni z ZOUTPI, ne bodo (citiram) »nedvomno prispevali k zmanjšanju bremena bolezni in prezgodnjih smrti in s tem povezanih stroškov posameznikov, zdravstvenega sektorja in celotne družbe«, saj je vsaka prohibicija do sedaj le še povečala povpraševanje in bo v tem primeru povečala tudi zatekanje k vrstam farmacevtskih (sintetskih) pomirjeval in antidepresivov za ublažitev stresnih situacij in anksioznosti. Večje zahteve po težje dostopnih tobačnih izdelkih (člena 2.3.d) pa bodo le pospeševale črni trg in korupcijo. S slednjim ZOUTPI siromaši davčne prilive državi/davkoplačevalcem (Marks J.: The Social Cost of the Prohibition, NZ Humanist 2000, 147:12–17.). S tem tudi zanika trditev, »da predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za proračun«. Ker pri tem ne temelji na novih znanstvenih spoznanjih, je predlog novele ZOUTPI v predlagani obliki neprimeren, če ne celo družbeno škodljiv, čeprav naj bi bil »tlakovan z dobrimi nameni«!
(Viri: 1. S. Gieeb et al Redox Biol (2021) http://dx.doi.org/10.1016/j.redox.2021.102150; 2. G. Rudasingwa https://www.mdpi.com/1660-4601/18/9/4777; 3. US FDA, Scientific Review https://www.fda.gov/media/139796/download)
prof. dr. Tamara Lah Turnšek, nekadilka, dipl. ing. kemije