Na Slovenskem ni lepšega kot biti športni novinar! Kako blagodejno za dušo in zdravje! Domala vsak dan se lahko ukvarja s pozitivnimi zgodbami, negativnih je, vsaj doma, malo, polno je uspehov, Slovenija je na vrhu sveta!

Tudi v tokratni anketi Vox populi za časnik Dnevnik se je pokazalo, da podpora strankam stagnira, na prvem mestu s 24,1 odstotka ostaja SDS, sledi Gibanje Svoboda s 16,6 odstotka. Se je pa tokrat nekoliko zvišala ocena dela vlade. Kot uspešno jo je ocenilo 34,7 odstotka vprašanih, prejšnji mesec pa 31,6 odstotka.

»Kar se tiče Janeza Janše - lahko gremo stavit, da je zelo malo možnosti, da bo po naslednjih volitvah predsednik vlade,« je prvak NSi Matej Tonin odgovoril na zadnjo provokacijo prvaka SDS Janeza Janše.

Aleš Primc, predsednik stranke Glas za otroke in družine, vidi le eno pot do vlade Janeza Janše

Bo politični poker med Trumpom in Putinom res prinesel mir v Ukrajini in kdo se igra s tretjo svetovno vojno? Je Robert Golob leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami že odpisan ali še lahko ponovi mandat? Je politiki sploh v interesu dobro delujoč javni servis RTV? To so teme, o katerih v novi epizodi Reporter podkasta katerih spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, ter nekdanja direktorica TV Slovenija in kolumnistka Reporterja Ljerka Bizilj.

Najvišjo podporo med strankami ohranja SDS z 21,1 odstotka, kaže anketa Mediane za Delo. V primerjavi s februarjem je izgubila dve odstotni točki in pol. Prvič pa so na lestvico uvrstili Demokrate Anžeta Logarja, ki so pristali na 4. mestu s 4,8-odstotno podporo. Pred njim sta še Svoboda s 15,7 odstotka podpore in SD s 6,2 odstotka podpore.

Na Grenlandiji bodo v torek splošne volitve, na katerih bodo volivci izbirali nov parlament. V ospredju bo vprašanje popolne neodvisnosti tega avtonomnega otoka od Danske. Volitve so deležne večje pozornosti kot običajno tudi zaradi izraženih teženj predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu nadzora nad otokom, bogatim z naravnimi viri.

Dobro leto pred parlamentarnimi volitvami smo priča političnemu spopadu na nož do zadnjega upokojenca. Po zadnjih podatkih pokojninskega zavoda (ZPIZ) je upokojencev več kot 647 tisoč, državljanov z volilno pravico na zadnjih volitvah v Evropski parlament pa je bilo 1.689.602. Samo primerjava teh dveh številk pove vse, zakaj se slovenski politiki tako grebejo za volilne glasove upokojencev.

Tako kot v Italiji in Franciji imamo tudi v Nemčiji globoko razcepljeno družbo, znotraj tega pa gre za vzpon skrajno desnih ali levih političnih strank, ki so doslej živele na robu politične arene. To je jasno pokazal rezultat zadnjih predčasnih volitev.

Koalicija v prepoznavnih barvah bo očitno to pomlad zasedla berlinska ministrstva – Nemčiji bo znova zavladala črno- deča koalicija CDU/CSU in SPD, ki je državo vodila že štirikrat. V tem tisočletju je celo najpogostejša vladajoča koalicija, saj je krščanska demokratka Angela Merkel kar tri kabinete sestavila v zavezništvu s socialdemokrati.

V okviru preiskave skrajno desnega romunskega predsedniškega kandidata in zmagovalca razveljavljenega prvega kroga volitev Calina Georgescuja so policisti zasegli granate, več kosov orožja in streliva ter denar, je v četrtek sporočila romunska policija. Georgescuja je pred tem tožilstvo obtožilo zaradi lažnih izjav o financiranju volitev.

Podpora vladi ostaja nizka, podpira jo manj kot 29 odstotkov vprašanih, kaže anketa Mediane za POP TV. SDS ostaja stranka z največjo podporo, sledita ji Gibanje Svoboda in SD . Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je še naprej predsednica republike Nataša Pirc Musar, na drugem mestu je predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han.

Na predčasnih volitvah v Nemčiji so se po neuradnih izidih v parlament uvrstile konservativna unija CDU/CSU, skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), socialdemokrati (SPD), Zeleni in Levica. Volilna udeležba je bila 82,5-odstotna, je razvidno iz podatkov nemške volilne komisije.

Čeprav so nekateri na levi sredini, med njimi tudi ekonomist Jože P. Damijan, že leto dni pred volitvami vrgli puško v koruzo in za naslednjega predsednika vlade razglasili prvaka SDS Janeza Janšo, pa aktualnega premierja Roberta Goloba še ne bi smeli povsem odpisati.

V Nemčiji je danes na predčasnih parlamentarnih volitvah slavila konservativna unija CDU/CSU, ki je glede na projekcije prejela 28,5 odstotka glasov. Na drugo mesto pa se je prvič zavihtela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20,5-odstotno podporo. Še vedno ni znano, koliko strank bo v parlamentu, saj pri dveh projekcije niso čisto jasne.

Prvaku Demokratov Anžetu Logarju je vendarle uspelo ustanoviti svojo poslansko skupino. Ne sicer z imenom stranke, kot si je želel, ampak bodo morali njegovi poslanci delovati v okviru poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja pred Nemčijo pred volitvami 23. fabrarja, je, ali gre po isti poti kot Italija, Francija, Avstrija in ZDA, pa tudi večina bivših socialističnih držav, med drugim Poljska, Madžarska in Slovaška? Govorim o vstopu v vladavino, za katero je značilno obvladovanje ključnih institucij države, med drugim celotnega pravosodja, medijev in policije, s strani populistične in avtoritarne politične stranke.

Konec je. Trump že vlada, Janša še bo. Kontroverzni ekonomist, nekdanji minister Jože P. Damijan je prejšnji teden zbrane na pogovornem večeru ljubljanske SD dobesedno šokiral z najbolj »črno« politično napovedjo.

Februarska anketa Mediane za Delo kaže rast podpore SDS, ki bi jo volilo 23,7 odstotka vprašanih. Od prejšnjega merjenja javnega mnenja se je razkorak med SDS in Svobodo, ki je z 12,7 odstotka na drugem mestu, skoraj podvojil. Razlika med strankama je v tem mandatu doslej največja, poroča Delo. Več kot polovica negativno ocenjuje delo vlade.

Nemški kancler Olaf Scholz je v predvolilnem soočenju na javni televiziji posvaril pred "evropsko krizo", če bo njegov konzervativni tekmec Friedrich Merz, ki velja za favorita prihajajočih volitev, sprejel napovedane reforme migracijske zakonodaje. Slednji je sicer v burni razpravi Scholzu očital, da je izgubil stik z realnostjo.