Zaposleni na RTV Slovenija (RTVS) bodo danes v drugem krogu volili delavskega direktorja, ki bo eden od štirih članov uprave zavoda. Izbirali bodo med športnim novinarjem Francijem Pavšerjem in predsednikom sveta delavcev Robertom Pajkom, ki sta v prvem krogu 25. julija dobila največ glasov. Uprava bo začela delo, ko bo delavski direktor izvoljen.

Nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je Državno volilno komisijo (DVK) obvestil, da ne bo prevzel mandata nadomestnega poslanca. V pismu komisiji, ki ga je posredoval tudi STA, je med drugim zapisal tudi, da se umika iz politike in da mu niso poznani objektivni razlogi, zakaj ga je premier Robert Golob pozval k odstopu.

V Milwaukeeju v ameriški državi Wisconsin bo 23. avgusta prvo televizijsko soočenje republikanskih kandidatov za predsedniške volitve leta 2024. Doslej se je nanj uspelo kvalificirati sedem kandidatov na čelu z bivšim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je konkurente že označil za klovne in jih pozval, naj se umaknejo iz tekme.

Anže Logar je vendarle snel rokavice. Konec je leporečja o sodelovanju in povezovanju.

Nova uprava Radiotelevizije Slovenija (RTVS) bo četrtega člana, ki ga izvolijo zaposleni, dobila sredi avgusta. Na torkovih volitvah namreč nihče od štirih kandidatov ni dobil potrebne večine glasov. Tako se bosta v drugem krogu 16. avgusta za mesto delavskega direktorja pomerila Franci Pavšer in Robert Pajek, je poročal Radio Slovenija.

V upravi Radiotelevizije Slovenija (RTVS) po noveli zakona o RTVS manjka le še delavski direktor. Zaposleni ga bodo morda izvolili že v današnjem prvem krogu. Kandidati so voditeljica TV Dnevnika Jasmina Jamnik, športna novinarja Urban Laurenčič in Franci Pavšer ter predsednik sveta delavcev Robert Pajek. Morebitni drugi krog bo 16. avgusta.

Sodelujoči v julijski raziskavi, ki jo za časnik Delo pripravlja Mediana, so bili bolj kritični do dela vlade kot prejšnji mesec, saj ga je negativno ocenilo nekaj manj kot 42 odstotkov vprašanih, kot pozitivno pa le še slaba četrtina. Razmerja med strankami pa se niso bistveno spremenila, malenkost sta se okrepili Gibanje Svoboda in SDS.

Levico v teh dneh čaka odločitev o njenem vodstvu, ki ga bo po konstituiranju volil svet stranke. Ob rezultatih volilnega kongresa je namreč koordinator Luka Mesec napovedal, da bo dal na mizo vprašanje, ali naj še vodi stranko. Med možnimi kandidati se neuradno omenja tudi šefa poslancev Mateja T. Vatovca in ministrico za kulturo Asto Vrečko.

Vlada Roberta Goloba je junija doživela zdrs javnomnenjske podpore, kažejo podatki najnovejše ankete Mediane za POP TV. Vlado tako podpira 43,1 odstotka vprašanih, 46,7 odstotka je ne podpira. Padec podpore se kaže tudi v padcu podpore Gibanju Svoboda. To je z 21 odstotki tako junija prvič v mandatu pristalo za stranko SDS (21,8 odstotka).

Poraženec lanskega trojnega referenduma in volitev v državni zbor stranko intenzivno pripravlja na naslednje državnozborske volitve. Na listo njegove SDS bi rad spravil tudi nekdaj močno in celo vodilno pomladno stranko – ljudsko stranko.

Piratska stranka je skupaj z Levico v DZ vložila več kot 5000 podpisov v podporo predlogu dopolnitve zakona o lokalnih volitvah, s katerim predlagajo omejitev županskih mandatov na največ dva zaporedna mandata. Kot pravijo, se je več zaporednih mandatov izkazalo za problematično, na nujnost omejitve pa opozarjajo tudi različna mednarodna telesa.

Junijska raziskava Vox populi za časnik Dnevnik kaže, da se je predsednica SD Tanja Fajon po izvolitvi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov na lestvici priljubljenih politikov povzpela za štiri mesta. Tudi SD je v tem mesecu po podpori edina zares pridobila, in sicer okoli dve odstotni točki v primerjavi z majem.

Največ vprašanih bi volilo Gibanje Svoboda, ki pa mu je podpora v primerjavi z majem padla, kaže anketa Mediane za časnik Delo. Svobodo bi volilo 21,8 odstotka vprašanih, medtem ko bi največjo opozicijsko stranko SDS volilo 20,2 odstotka vprašanih. Petina vprašanih je neopredeljenih, več kot sedem odstotkov ni prepričala nobena stranka.

Generalna skupščina ZN bo danes v New Yorku glasovala o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024 in 2025. Volitve bodo za pet članic iz štirih regionalnih skupin, pri čemer je konkurenca le v vzhodnoevropski, kjer se za sedež potegujeta Slovenija in Belorusija. Slovenski predstavniki so pred glasovanjem dokaj optimistični.

Nekdanji podpredsednik ZDA, republikanec Mike Pence namerava vstopiti v tekmo za ameriške predsendiške volitve prihodnje leto. Svojo kampanjo bo začel 7. junija z govorom v Iowi, poroča ameriška televizija NBC, ki se sklicuje na vire blizu Pencea.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je včeraj zvečer razglasil zmago v drugem krogu predsedniških volitev, v katerem se je pomeril s kandidatom združene opozicije Kemalom Kilicdaroglujem. Kasneje je njegovo zmago potrdila tudi turška volilna komisija.

Vlada Roberta Goloba je stabilizirala javno podporo, kažejo podatki majske ankete Mediane za POP TV. Delež podpornikov vlade je po štirih mesecih padanja drugič zapored rahlo zrastel. Medtem je priljubljenost padla poslancu SDS Anžetu Logarju, ki ga je prehitela predsednica države Nataša Pirc Musar. Volivci so ji dodelili najboljšo povprečno oceno.

Od prisege vlade mandatarja Roberta Goloba bo v četrtek minulo leto dni. Katere obljube je uspela izpolniti, čemu se je odrekla in kaj jo še čaka?

Nočem špekulirati o tem, da bi Slovenija lahko izgubila na volitvah v Varnostni svet ZN, čeprav so tudi te volitve - kot vsake - negotove, je za STA dejal nekdanji veleposlanik Slovenije pri ZN Roman Kirn. Meni, da je Slovenija boljša kandidatka od Belorusije.

Guverner Floride Ron DeSantis je v sredo najavil svojo kampanjo za kandidata za predsedniški položaj na volitvah leta 2024 z odločnimi besedami, vendar s tehnično neuspešno izvedbo v spletnem pogovoru na Twitterju. Ta je utrdila mnenje, da 44-letni republikanec ni pripravljen na spopad z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom.