Prva ženska na čelu ECB se bo tako poslovila več kot osem mesecev pred iztekom mandata, naslednika oz. naslednico pa bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU.

Francozinja, ki je sedemletno predsedovanje ECB prevzela 1. novembra 2019 in na položaju nasledila Italijana Maria Draghija, je o svojem predčasnem odhodu danes obvestila ostale člane sveta ECB, ki v Frankfurtu končujejo dvodnevno zasedanje, zaposlene v centralni banki in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo. Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo namreč izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija.

Dodatno je Lagarde na družbenih omrežjih objavila še video posnetek, v katerem je med drugim dejala, da je vodenje ustanove in izvrševanje njenega mandata zagotavljanja cenovne in finančne stabilnosti zanjo predstavljalo vir velikega ponosa. Zahvalila se je vsem, ki so jo spodbujali na tej poti. Kot je dejala, ECB zapušča z občutkom dobro opravljenega dela, ustanovo pa dobro opremljeno za prihodnje izzive.

Costa se je na napoved Francozinje že odzval in pohvalil njeno vodenje. "V času pandemije, vojne v Evropi in več energetskih kriz ter inflacijskih šokov je zagotavljala trdno in odločno vodenje ter pripomogla k ohranjanju stabilnosti in odpornosti območja evra," je zapisal.

Zagotovil je, da se bo proces iskanja naslednika ali naslednice začel takoj, zato da bo odločitev voditeljev pravočasna.

Oglasil se je tudi šef evroskupine, torej finančnih ministrov evrskih držav, Kiriakos Pierakakis. Lagarde se je zahvalil za "izjemen prispevek k stabilnosti evrskega območja in za vodenje v zahtevnih gospodarskih časih". Prepričan je, da se je v času njenega predsedovanja zaupanje v skupno evropsko valuto še okrepilo. Zagotovil je, da bo evroskupina za Evropski svet hitro oblikovala predlog kandidata za njenega naslednika.

Predčasno slovo 70-letne Francozinje niti ni presenetljivo. Ugibanj o tem je bilo namreč v zadnjih mesecih precej. Februarja letos je npr. časnik Financial Times poročal, da se bo Lagarde v strahu pred zmago skrajno desne Marine Le Pen, ki bi otežila dogovarjanje o vodilnih položajih v EU, poslovila še pred aprilskimi predsedniškimi volitvami v Franciji.

Septembra je v enem od intervjujev prvič tudi sama omenila, da bi lahko s funkcije odšla nekaj mesecev pred iztekom mandata, so spomnili pri nemški tiskovni agenciji dpa. Nekaj časa se je ugibalo tudi, če se bo morda sama vključila v francosko predsedniško tekmo, a je to vztrajno zanikala in minuli teden v pogovoru za časnik La Croix dejala, da to ne bi bila dobra zamisel.

Se pa že nekaj tednov pojavljajo informacije, da bi jo že naslednji mesec lahko imenovali za novo predsednico Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), na čelu katerega sta trenutno skupaj Larry Fink in Andre Hoffmann, operativno pa ga vodi Alois Zwinggli.

Med potencialnimi kandidati za naslednika Lagarde na čelu ECB se po navedbah dpa omenjajo predsednik Bundesbank Joachim Nagel, nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in trenutni prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos, pri čemer imata druga dva več možnosti.

Objava Lagarde je zaznamovala drugi dan zasedanja sveta ECB, ki bo popoldne sporočil tudi svojo odločitev glede denarne politike, pri čemer naj evrskih obrestnih mer ne bi spreminjal. Kot so zapisali pri ECB, so člani sveta Lagarde namenili stoječi aplavz.

Preden je Lagarde kot prva ženska prevzela vodenje ECB, je bila v svoji bogati mednarodni karieri tudi prva francoska finančna ministrica in prva generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada. V vodenje in komuniciranje osrednje denarne ustanove območja z evrom je kot netipična centralna bančnica vnesla kar nekaj sprememb.