S tem bi omogočili, da bi vsak volilni okraj imel svojega poslanca, po drugi strani pa bi polovico poslancev še vedno volili po uspehu, ki bi ga stranke dobile na volitvah. Svoj predlog sta predstavila v knjižici Ali je kombinirani volilni sistem primeren za Slovenijo?, v njej pa so s svojimi stališči nastopili še ustavni pravniki dr. Franc Grad, dr. Jernej Letnar Černič, dr. Albin Igličar, dr. Dragica Wedam Lukić, dr. Jurij Toplak in dr. Saša Zagorc.

Pod predlogom za kombinirani volilni sistem sta se povezala tudi Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice in Inštitut za ustavno pravo, prvega vodi Jambrek, drugega pa Ribičič. Prvi velja za pripadnika politične desnice, drugi pa levice.

Jambrek je sicer zagovarjal večinski volilni sistem, ki pa bi v praksi pomenil še večjo polarizacijo slovenske politike. Manjše stranke bi se morale povezati z dvema večjima, ki bi nato krojile slovensko politiko. Zmagoviti politični blok bi prevzel vlado, poraženi pa bi šel v opozicijo. Kombinirani volilni sistem bi v proporcionalnem delu omogočil samostojni nastop tudi manjšim strankam, seveda pa bi prav tako vodil v večjo polarizacijo slovenske politike. Ribičič se je pobudi pridružil zaradi tega, ker po trenutnem volilnem sistemu nekateri okraji nimajo nobenega poslanca, nekateri pa jih imajo več.

Slovenski volivci smo sicer že dvakrat odločali o volilnem sistemu. Leta 1996 smo na referendumu izbirali med dvokrožnim večinskim, čistim proporcionalnim in kombiniranim volilnim sistemom. Ustavno sodišče je pozneje odločilo, da je zmagal dvokrožni volilni sistem, a poslanci ga kljub temu niso uvedli. Odločbo ustavnega sodišča so leta 2000 obšli s spremembami ustave, v katero so zapisali proporcionalni volilni sistem s štiriodstotnim pragom, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

Sledenje bi dosegli z uvedbo preferenčnega glasovanja, zaradi česar pa bi morali ukiniti volilne okraje. Takšno spremembo volilnega zakona bi morala izglasovati najmanj dvotretjinska večina poslancev, ki pa je državni zbor ni nikoli dosegel.

Ob lanskih evropskih volitvah so volivci z več kot 70 odstotki potrdili uvedbo preferenčnega glasovanja, a glasovali bomo še vedno po trenutno veljavnem volilnem zakonu. Sporazum bi lahko dosegli s predlogom, ki ga je dala NSI (zanj se je angažiral ustavni pravnik Janez Pogorelec), po katerem bi povečali število poslancev na 92, za kar bi bilo treba spremeniti ustavo, 90 poslancev pa bi volili v 18 volilnih enotah s po petimi poslanci. Predlog so bili pripravljeni podpreti tudi v Svobodi, prav tako v SD in Levici (vsaj uradno), a na koncu se je NSI ustrašila SDS in zavrnila svoj lastni predlog.