O reformah in napovedanem reformnem letu 2023 je tekla besede z ekonomistom Anžetom Burgerjem (1979). Povedal je, da skuša vlada na eni strani izrabiti malo boljše gospodarske napovedi za to leto, reforme malce odložiti oziroma zmanjšati njihovo število, da bi zadržala podporo volivcev.

Mineva 20 let, odkar so v atentatu v Beogradu ubili Zorana Đinđića, prvega demokratično izvoljenega srbskega premierja po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000. Zagovarjal je demokratične reforme in vstop Srbije v Evropsko unijo, a je atentat nanj te procese zaustavil. Danes se mu bo poklonila njegova Demokratska stranka in vlada.

Slovenski premier Robert Golob se po prepričljivi zmagi na lanskih državnozborskih volitvah zdaj sooča z resnim padcem priljubljenosti, pa tudi s prvimi množičnimi protesti, v prispevku o stanju v Sloveniji ugotavlja televizija Al Jazeera Balkan.

»Berem tviter in dobivam občutek, da je SDS vložila interpelacijo proti Novi Sloveniji,« je čivknil Žiga Turk, nekdanji dvakratni minister iz vrst SDS, nazadnje pa evropski kandidat NSI. Skoraj zagotovo ni edini, ki ga prevevajo takšni občutki. V zakulisju interpelacije, ki jo je največja opozicijska stranka vložila zoper celotno vlado Roberta Goloba, se odvija obračun Janeza Janše z Matejem Toninom, ki se mu je po porazu na volitvah izmuznil izpod nadzora.

Ni prav nič nenavadno, da upada tako podpora vladi kot največji koalicijski stranki – Gibanju Svoboda. Tudi Robert Golob ni najbolj priljubljen slovenski politik, to ni niti nova predsednica republike Nataša Pirc Musar. Presenetljivo pa je, da na prvem klinu javnomnenjskih lestvic zadnja dva meseca kraljuje na predsedniških volitvah poraženi poslanec in predsednik sveta SDS Anže Logar.

Napovedano hitro cesto Koper-Dragonja skoraj bolj kot na slovenski Obali nestrpno čakajo v hrvaški Istri. Časnik Glas Istre tako te dni slovensko vlado sprašuje, kdaj bo zagnala projekt gradnje ceste, ki bi bila menda rešitev za Istro.

Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) je s štirimi glasovi za in devetimi proti včeraj zavrnil predlog SDS, da Slovenija uvrsti Rusijo med države, ki podpirajo terorizem. Podobno resolucijo je novembra lani sprejel Evropski parlament.

»Namesto Goloba bo vlado pred očitki iz interpelacije branil kar Tonin,« je Janša tvitnil, ko so v NSI napovedali, da bo njihov predsednik Matej Tonin gost v večernih informativnih oddajah na TVS in POP TV.

Predsednik vlade Robert Golob se je na interpelacijo vlade, ki jo je v petek v DZ vložila opozicijska SDS, odzval z besedami, da gre za norčevanje iz ljudi in iz težav, s katerimi se soočajo. "Zagotovo nam ljudje niso zaupali mandata zato, da bi se cela politika zdaj mesec ali dva ukvarjala z nekim muzejem," je dodal.

Novinar Reporterja Igor Kršinar je včeraj s kolegom iz Mladine Juretom Trampušom ter gostiteljema Tanjo Starič iz TV Slovenija in Alešem Kocjanom iz Radia Slovenija komentiral aktualno politično dogajanje za podkast o politiki Umetnost možnega.

NSi podpisov pod interpelacijo vlade ne bo prispevala, je na novinarski konferenci dejal predsednik NSi Matej Tonin. Odgovorna opozicija mora z vlado tekmovati v boljših rešitvah, in ne v kritiziranju, meni. Interpelacija bo po njegovem mnenju le še okrepila vladno koalicijo. V NSi pa so z vlado pripravljeni sodelovati pri zdravstveni reformi.

Po sindikalistih in levih aktivistih se je aktivirala tudi politična desnica in pred državnim zborom zbrala več tisoč upokojencev. Tudi ankete kažejo padanje podpore vladnim strankam, medtem ko se SDS nevarno približuje Gibanju Svoboda.

Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so se na interpelacijo celotne vlade, ki jo je včeraj vložila SDS, odzvale s pozivom opoziciji k tvornemu sodelovanju. Interpelacijo vidijo kot še enega od sicer demokratičnih manevrov SDS, s katerimi želi vlado ovirati in jo ustrahovati. Očitke v interpelaciji v celoti zavračajo in ostajajo enotni.

Poslanci SDS so v parlamentarni postopek vložili interpelacijo o delu vlade Roberta Goloba, v kateri želijo odgovor na vprašanje, v kakšni meri vlada uresničuje prisego, podano ob imenovanju v DZ. Med drugim ji očitajo ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in urada za demografijo, pa tudi ravnanje v nasprotju z ustavo in koalicijsko pogodbo.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je vladi predlagal 3,5-odstotno izredno uskladitev pokojnin za vse upokojence in dodatno 1-odstotno za upokojene do vključno leta 2011. Za uskladitev bo moral zavod letos nameniti 206 milijonov evrov, leta 2024 pa približno 274 milijonov evrov. Izredna uskladitev bo veljala od 1. aprila.

Vlado Roberta Goloba prvič od njenega oblikovanja podpira manj kot polovica oz. 46 odstotkov vprašanih, kažejo podatki februarske ankete Mediane za POP TV. Vladi ob tem nasprotuje 40,6 odstotka vprašanih. Stranka z najvišjo podporo ostaja Gibanje Svoboda, ki bi jo, če bi bile volitve to nedeljo, obkrožilo 26,8 odstotka vprašanih.

Zmaga Ukrajincev v bitki z Rusijo je lahko zagotovljena le z nadaljevanjem vsestranske humanitarne in vojaške pomoči, je prepričan dr. Jevgenij Gorešnik, eden izmed organizatorjev shoda v podporo Ukrajini na Kongresnem trgu v Ljubljani: »Brez orožja se ne moremo braniti in ne moremo zmagati v vojni.« Pričakuje, da bo proti Rusiji uvedenih še več sankcij in da Rusija kot država, ki stalno izvaja teroristične napade, ne bo več članica mednarodne skupnosti: »Čutiti mora posledice svojih agresivnih dejanj.«

Janez Janša za oblikovanje svoje četrte vlade potrebuje ne le dovolj glasov za relativno zmago, ampak tudi večino v državnem zboru. Potrebuje torej stranke, ki so pripravljene iti v koalicijo z njim, a težava je, da aktualna slovenska desnica nima potenciala priti do večine.

Poleg imenovanja novega v. d. generalnega direktorja policije Senada Jušića je vlada danes imenovala tudi nekatere druge člane najožje ekipe novega ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Ta je poudaril, da ima za uresničitev ciljev, za katere je dobil politično podporo, pravico do izbire ekipe, s katero bo lahko delal.

DZ je včeraj v nadaljevanju seje odredil parlamentarno preiskavo, ki bo ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vplivanja na delo policije in drugih avtonomnih državnih organov. Zahtevo za njeno odreditev so vložili v Svobodi, zajela pa bo obdobje od nastopa prejšnje vlade do danes.