Vzajemna hoče odškodnino od države

"Mi pričakujemo samo to, da nam je omogočeno poslovanje, ne iščemo dobičkov," je ob tem poudaril Mikeln.

Spomnil je, da v Vzajemni že več kot deset let opozarjajo na nujnost spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker sedanji model financiranja ni vzdržen, saj se stroški zdravstvenega zavarovanja ves čas povečujejo.

Po njegovih besedah je Vzajemna v prejšnjem letu zabeležila izgubo v višini šest milijonov evrov pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Če bo premija dopolnilnega zavarovanja ostala pri najvišjem znesku, kot ga določa vladna uredba, torej pri 35,67 evra, v zavarovalnici ocenjujejo, da bodo letošnje leto zaključili z več kot 33 milijoni evrov izgube na področju dopolnilnega zavarovanja. Mikeln je ob tem izpostavil, da v Vzajemni presežke z naslova sredstev dopolnilnega zavarovanja vračajo zavarovancem.

Zavarovalnica vidi tri načine reševanja trenutnega stanja - umik uredbe, nižanje škode v zavarovalnicah s spremembo višine doplačil za zdravstveno zavarovanje na nivo, ali pa da država zavarovalnicam pokrije škodo.

Uredbo, s katero je mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja omejila na 35,67 evra, je vlada izdala 14. aprila. Zamejitev cen bo predvidoma veljala do preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja. Slednjega predvideva novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda.

Predsednik uprave Vzajemne je včeraj spomnil, da pri noveli ne gre za predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja, pač pa preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, tudi iz prostovoljnega v obvezno. Novela sicer po njegovi oceni ne bo prinesla rešitve, kljub temu pa ukinitvi dopolnilnega zavarovanja v Vzajemni ne nasprotujejo.

V zavarovalnici zdaj preučujejo vse mogoče scenarije, eden od njih je tudi prekinitev pogodb z zavarovanci, je dejal.

Vzajemna je sicer na upravno sodišče v petek vložila tožbo s predlogom za odpravo vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za tak korak so se po besedah pomočnika uprave in strokovnjaka za pravne zadeve pri Vzajemni Roka Jemca odločili, ker je uredba po njihovem mnenju nezakonita.

Kot je dejal, uredba ni skladna s pravom EU, natančneje z določbami direktive solventnosti II, saj z uredbo določena najvišja dovoljena višina mesečne premije dopolnilnega zavarovanja ne zadošča za pokrivanje pričakovanih bodočih obveznosti Vzajemne do zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev.

Prav tako v Vzajemni menijo, da z ukrepom kontrole cen niso podani zakonsko določeni razlogi, niti ukrep ni primeren ter sorazmeren z njegovimi učinki, je pojasnil in dodal, da bodo nadaljnji pravni koraki odvisni od odločitve upravnega sodišča.

Mikeln v uspeh tožbe ni prepričan, je pa napovedal, da bodo v zavarovalnici storili vse, kar je v njihovi moči in izrazil upanje na ugoden razplet.

Presojo pravilnosti izdane uredbe so pri upravnem sodišču sprožili tudi v Zavarovalnici Generali. Kot so poudarili, je uredba grobo posegla v vzdržnost poslovanja pri izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.