V DZ ravs Goloba in Hoivika zaradi RTVS: premier napoveduje "osvoboditev" nacionalke

Hoivik je premierju očital, da si RTVS ni uspel podrediti "tako hitro, kot ste si sami želeli". Z zakonom o zavodih se je "grdo ustrelil v koleno". "In ko hudi politični pritiski na ustavno sodišče po pol leta še niso zalegli, ste svoje ilegalne namene naprtili kolegici Janji Sluga, ki bo v vašem imenu osvobodila RTVS glasov programskih svetnikov, ki jih ne prenesete," je dejal.

Med drugim je Hoivik navedel tudi mnenje pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata, ki je dejal, da pravne podlage za razrešitev programskih svetnikov ni, saj da jim je mandat z novelo zakona o RTVS že tako ali tako potekel. Premierju je Hoivik očital tudi, da ga moti "kritično poročanje RTVS, ki vam nastavlja ogledalo" ob razmerah v državi, ter ga spraševal, zakaj "uvaja diktaturo".

"Stvar bi bila smešna, če ne bi bila tragična," se je na te očitke odzval Golob. Kot je dejal, je bila njegova glavna predvolilna obljuba, da bodo RTVS "iztrgali politiki, katerikoli politiki". "Tako kot si ne želim, da je RTVS trobilo katerekoli desne stranke, enako si ne želim, da je trobilo Svobode," je poudaril. Prevzema RTVS pa da s strani Svobode ne izvajajo. Dodal je tudi, da je "osvoboditev RTVS" tudi edina zaveza, pri kateri bodo vztrajali.

Premier je poudaril še, da je zakon na referendumu lansko jesen prejel 63-odstotno podporo ljudstva. Volja ljudstva po mnenju Goloba ni bila uresničena zaradi "nedelovanja pravne države". Dejal je, da ne bo kritiziral sodne države, saj verjame v ustavo, ustavni red in pravno državo. "Verjel sem, da se da stvari izpeljati v Sloveniji hitro. In sem se očitno motil," je dejal. Ob tem znova apelira na ustavno sodišče, da končno sprejme svoje odločitve. "Ne, kakšne bodo, naj jih sprejme," je poudaril.

Poudaril je, da ima RTVS bistveno več kot le funkcijo poročanja, zato je še toliko bolj pomembno, da je upravljan zakonito. "Ne, da imamo danes situacijo, v kateri dobesedno vsi sklepi, ki jih je sedanji programski odbor svet sprejemal, padajo na sodiščih, tako sklepi o imenovanju generalnega direktorja kot sklepi o razrešitvi prejšnjih direktorjev. Sodišča so zelo jasna," je dejal.